Center za uporabno epistemologijo

Predstavitev

V okviru centra delujejo trije oddelki:

  • oddelek za IEA študije
  • oddelek za OECD in EU študije
  • oddelek za kurikularne analize ter teorije znanja

Teorije znanja in mednarodne raziskave znanja

 

Raziskovalni center za uporabno epistemologijo je usmerjen v raziskovanje epistemoloških, makrosocialnih, mikrosocialnih, antropoloških, komunikacijskih, pedagoških in psiholoških vidikov znanja.  Uporabna epistemologija je sorazmerno mlada veda, izpeljana iz tradicionalne epistemologije, ki ima začetke v grški antiki, zlasti pri Platonu, Aristotelu in stoikih. Ob epistemologiji, ki kot posebna disciplina meri na pogoje in strukturo znanstvene vednosti, so od antike dalje nastajali zametki uporabe epistemoloških postulatov v raziskavah socialne konstrukcije in socialnih prenosov ter socialne distribucije vednosti ali znanja. Tako je prvi pomembnejši avtor s področja 'uporabne epistemologije' pravzaprav že Avguštin s svojim lingvističnim in psihološkim modelom socialnega prenosa vednosti, sledijo pa mu Tomaž Akvinski, Roger Bacon, Duns Scott, John Locke, Descartes, Arnaud in Lancelot, Condillac, potem pa vrsta teoretikov 'uporabne epistemologije' dvajsetega stoletja, ki so delovali v okviru takšnih disciplin, kot so filozofija, lingvistika, sociologija, kognitivna sociologija, socialna psihologija, (kognitivna) antropologija, etnometodologija, konverzacijska analiza, pragmatika, semiotika, analiza diskurza, kognitivne znanosti.


Uporabna epistemologija se v sedanjosti posveča raziskavam socialne distribucije in socialnega prenosa vednosti v inštitucijah in zunaj njih, formalnim in neformalnim vrstam te distribucije in tega prenosa. Posebno pozornost namenja vlogi, ki jo imajo v socialni distribuciji in prenosu vednosti mediji, pri čemer je potrebno izraz medije razumeti v širšem pomenu te besede, ki vključuje tako sredstva množičnega sporazumevanja kot tudi takšne medije, kot so učbeniki. Opisuje postopke didaktičnega prenosa vednosti, procese vulgarizacije znanstvene vednosti, socialno konstrukcijo vednosti, delovanje kolektivnega spomina in sposobnost priklica ter uporabe znanja v različnih družbenih skupinah, distribucijo vednosti v obliki kolektivni ideacij oziroma socialnih in kulturnih reprezentacij.

Posebna vrsta raziskav, ki potekajo v uporabni epistemologiji, so raziskave, ki uporabljajo merske instrumente in postopke kvantifikacije. Te raziskave 'merijo' obseg in globino 'bazenov znanja', s katerimi razpolagajo družbe in družbene skupine. Razen tega v mednarodnih okvirih primerjajo obseg in kakovost znanja, ki ga usvojijo različni deli prebivalstva, denimo šolajoče se generacije. V tej zvezi lahko omenimo mednarodne raziskave izobraževalnih učinkov. Med najpomembnejše raziskave tega področja štejemo mednarodne raziskave, ki jih koordinirajo mednarodni centri: IEA (TIMSS, PIRLS, CIVED/ICCS, SITES/ICILS), OECD (PISA) in EK (ESLC).

 

Policy-making na področju edukacije (kurikularne politike, izobraževalne politike)

 

Izsledki mednarodnih raziskav znanja imajo poleg izsledkov nacionalnega preverjanja znanja pomembno vlogo pri razvoju izobraževalnih politik in izobraževalnih praks. Ta vloga je (lahko) toliko bolj pomembna, če upoštevamo več mednarodnih raziskav znanja v daljšem časovnem obdobju. V Sloveniji so izsledki številnih mednarodnih raziskav seveda na voljo, do sedaj pa je bilo (pre)malo pozornosti namenjene njihovi sistematični uporabi v izobraževalni politiki in izobraževalnih praksah šol.V prihodnje se bo delovanje centra zato temeljiteje posvetilo tudi navedeni tematiki in sicer:

  • s preučevanjem ustreznega teoretskega ozadja (s poudarkom na konceptu na podatkih temelječega oblikovanja politik na področju izobraževanja
  • z ustrezno osmislitvijo vloge posameznih akterjev pri oblikovanju in izvajanju izobraževalnih politik in izobraževalnih praks v Sloveniji (v smislu razumevanja trikotnika »eksperti – javnopolitični odločevalci – deležniki« ter s posebnim poudarkom na vlogi t. i. posrednikov znanja
  • z načrtnim osveščanjem deležnikov (šol, ravnateljev in učiteljev) o pomenu in načinih uporabe izsledkov mednarodnih raziskav znanja pri njihovem delu;
  • s preučevanjem vloge mednarodnih raziskav znanja pri spremembah kurikulov ter v obratni smeri 'vpliva' sprememb kurikulov na dosežke učencev v mednarodnih raziskavah znanja (nacionalna in mednarodna perspektiva).

Učbeniki in didaktična gradiva (e-učbeniki, e-gradiva)

 

Raziskovanje in razvoj učnih gradiv je eno od pomembnih področij delovanja centra za uporabno epistemologijo. V preteklih dveh desetletjih so bile na tem področju opravljene predvsem raziskave učbeniških besedil namenjenih osnovnošolcem, pozornost pa je bila posvečena tudi eksperimentalnemu razvoju, in sicer tako gradiv, ki so namenjena učencem in dijakom (predvsem učbeniška besedila in ter besedila oziroma naloge v delovnih zvezkih) kot gradiv namenjenih učiteljem. Predmet dela so bila tako gradiva tiskana na papir kot gradiva namenjena elektronskim medijem in napravam.

Analize učnih gradiv, ki so bile opravljene, so zajemale tako njihovo vsebinsko plat (ideologije v izobraževanju) kot vprašanja ustreznosti učnih gradiv kognitivnim sposobnostim učencev. Razvojno delo je obsegalo tako vsebinsko pripravo učnih gradiv in gradiv za učitelje, temeljna pozornost pa je bila posvečena modelom oblikovanja učnih tekstov, ki podpirajo in tudi olajšajo njihovo kognitivno predelavo.

 

 

V manjši meri se je center ukvarjal tudi z vprašanji regulacije trga učbeniških gradiv. V prihodnje bo delovanje centra na tem področju usmerjeno predvsem v raziskovanje in razvoj elektronskih učnih gradiv in pripomočkov. Raziskovalce centra čaka analiza elektronskih gradiv, ki so že na voljo šolski populaciji, bodisi da gre za gradiva nastala v okviru javnih pobud bodisi da gre za produkte zasebnih podjetij. Na tem področju se bo nadaljevalo tudi razvojno in eksperimentalno delo. Pozornost centra se bo razširila na raziskovanje vprašanja uvajanja tehnologij v učni proces nasploh, predvsem pa v analizo racionalizacije in argumentacija takšnih projektov, njihove smiselnosti in zaznanih učinkov. Raziskovanje učnih gradiv se v tem delu tesno povezuje z mednarodnim raziskovanjem rabe tehnologij, specifično informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževanju (npr. raziskavi SITES, ICILS).

Kdo smo

dr. Eva Klemenčič (vodja)

Mitja Čepič Vogrinčič

mag. Marjeta Doupona

Barbara Japelj Pavešič

Klaudija Šterman Ivančič

dr. Mojca Štraus

dr. Urška Štremfel