MEDIJSKA POLITIKA V POSTSOCIALIZMU

 
 
Urednika: Primož Krašovec
Igor Ž. Žagar
Naslov: Medijska politika v postsocializmu
Vrsta gradiva: znanstvena monografija
Leto izida: 2009
Obseg: 218 strani
 ISBN - 13: 978-961-270-011-9
 

Način citiranja: Krašovec, P., in Žagar, I. Ž. (ur.) (2009). Medijska politika v postsocializmu, Ljubljana: Pedagoški inštitut, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5, http://193.2.222.157/Sifranti/StaticPage.aspx?id=68 (datum dostopa do spletne strani), stran v delu.
 
Namen znanstvene monografije je odpreti nove perspektive znotraj aktualnih razprav o cenzuri in svobodi tiska v Sloveniji in obenem te razprave umestiti v širši (tako prostorski, geografski kot časovni, zgodovinski) kontekst. Nove perspektive, ki jih znanstvena monografija prinaša, presegajo delitev pozicij, ki se je v javnem prostoru vzpostavila ob polemikah o cenzuri in ki je bila natančen posnetek delitve znotraj političnega polja – delitve na konservativno, ki želi obračunati s preostanki »totalitarizma« v novinarstvu in liberalno pozicijo, ki želi novinarstvo pripeljati v sklad z »evropskimi standardi«. V znanstveni monografiji tako izpostavljamo nekatere vidike, ki jih tako strukturirana razprava nujno izpušča: vpliv nedavnih ekonomskih sprememb na novinarske prakse (prekarizacija, fleksibilizacija); možnost politike novinarstva, ki uhaja napačni dilemi med poslušnostjo oblasti in objektivnostjo; možnosti novinarstva, ki ni omejeno le na popisovanje dejanj države in biznisa (z nekaj malega »kulture«).
V ta namen je potrebno omenjene razprave in polemike nujno razširiti, zato so v zborniku tudi teksti o emancipatorni vlogi partizanskih in ženskih oziroma feminističnih časopisov, kar sta pomembna zgleda nekonvencionalne in nekonformistične osvobodilne politike novinarstva; in teksti o trenutnem stanju v medijskih poljih v drugih postsocialističnih državah, kar kaže na analognost določenih družbenih, političnih in ekonomskih procesov in spodbija interpretacije medijske situacije v Sloveniji kot nečesa, kar izvira iz lokalnih dejavnikov in posebnosti. Gre za procese, ki so značilni za celotno postsocialistično pol-periferijo svetovnega kapitalističnega sistema, kjer se v polju medijev povezujeta tako ekonomsko kot ideološko nasilje, saj manjšanje socialne varnosti in »fleksbilizacija« omogočata veliko bolj odkrit in neposreden ideološki pritisk – obenem pa na istem področju obstaja pogosto zamolčana in pozabljena tradicija osvobodilnih novinarskih praks, ki so se podobnim procesom uspešno upirale že v preteklosti.
Cilj znanstvene monografije je tako, z uporabo novih perspektiv in analitičnih pristopov, ustvariti pogoje za javno razpravo, ki lahko potencialno omogoči reinvencijo takšnih novinarskih praks tudi v sedanjosti, v novih zgodovinskih razmerah.
 

The aim of this reader is to open up new perspectives within contemporary discussions on censhorship and freedom of the press in Slovenia and, at the same time, place those discussions into broader (at the same time spatial, geographical and temporal, historical) context. New perspectives, included in this reader, are surpassing the division of positions, which took place in the public space during the polemics on censhorship and which was an exact copy of division within the political field – the division on conservative, which wishes to drive away the remains of »totalitarianism« within journalism and liberal position, which wishes to bring journalism in accordance with »European standards«. Thus the reader brings to light certain aspects, which are necessarily left out when a discussion is structured like that: the influence of recent economic changes on journalistic practices (precarisation, felxibilisation); the possibility of a politics of journalism, which escapes the false dillema between servility to power and objectivity; possibilites of a journalism, which is not limited to descriptions of the activities of the state and bussiness (with a touch of »culture«).
To this end, mentioned discussions and polemics must be widened, so the reader also includes both texts on emacipatory role of partisan and women's-feminist newspapers, which are both an important examples of unconventional and non-comformist liberatory politics of journalism; and texts on current state of media fields in other postsocialist countries, which shows the analogousness of certain social, political and economic processes and puts into question interpretations  of media situation in Slovenia as a consequence of specifically local factors and characteristics. Mentioned processes are characteristical for the whole of postsocialist semi-periphery of a capitalist world system, where, in the media field, economic and ideological violence become intertwined, since the decrease in social security and »flexibilisation« enable much more open and direct ideological pressure, while, at the same time and in the same area, there exist an almost forgotten tradition of liberatory journalistic practises, which have successfully struggled against similar processes in the past. The goal of the reader is thus to, with the use of the new perspectives and analytical procedures, create conditions for a public discussion, which could potentially enable the reinvention of such journalistic practices in the present, in the new historical circumstances.