TATJANA VONTA, ORGANIZIRANA PREDŠOLSKA VZGOJA V IZZVIH DRUŽBENIH SPREMEMB

 
Avtorica: Tatjana Vonta
Naslov: Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
Vrsta gradiva: znanstvena monografija
Leto izida: 2009
Obseg: 226 strani
 ISBN - 13: 978-961-270-026-3
 

Način citiranja: Vonta, T. (2009). Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Ljubljana: Pedagoški inštitut, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8, http://193.2.222.157/Sifranti/StaticPage.aspx?id=72 (datum dostopa do spletne strani), stran v delu.
 
Monografija prikazuje razvoj najpomembnejših pedagoških idej in modelov v organizirani predšolski vzgoji  v treh osnovnih poglavjih. V prvem delu podrobneje analiziramo začetke organizirane predšolske vzgoje v obdobju začetkov industrializacije do konca dvajsetega stoletja. Pri tem osvetljujemo vlogo intuitivno-humanističnih pristopov, začetkov znanstvenih osnov, progresivno pedagogiko, pedocentrizem, sovjetsko pedagogiko, razcvet in kompenzacijske modele šestdesetih let dvajsetega stoletja ter nove znanstvene podmene, ki so se razvile v tem obdobju. Sledi mu prikaz najbolj aktualnih idej v sodobnosti med katerimi največ pozornosti namenjamo demokratizaciji družbe, zagotavljanju otrokovih pravic, novim spoznanjem o delovanju in razvoju možganov, partnerstvu z družinami, razumevanju kakovosti z vidika otrok, družin, skupnosti in izvajalcev ter nujnosti profesionalnega razvoja za zagotavljanje kakovosti. Sodobne zahteve dokumentiramo z odzivi v praksi. V zadnjem delu pa skušamo opozoriti tudi na smeri razvoja ob predpostavkah o spreminjanju tistih družbenih dejavnikov, ki vplivajo na področje vzgoje in izobraževanja.
Razumevanje razvoja in razlogov za spreminjanje temeljnih podmen v organizirani predšolski vzgoji je ključnega pomena za razumevanje sodobnih dogajanj na področju. Ta so v zadnjih nekaj letih podvržena celi vrsti družbenih sprememb ter sprememb znanstvenih paradigem, ki temeljijo na otrokovih pravicah, kulturno pogojenih vplivih okolja ter novih spoznanjih o razvoju in delovanju možganov v najzgodnejšem obdobju življenja ter pomenu  zgodnjega razvoja za razvoj posameznika in družbe v celoti in opozarjajo na nujnost in ekonomsko upravičenost investiranja v zgodnji razvoj in učenje z vidika razvijanja človeškega kapitala, enakosti, zdravja in socialnega razvoja. Tako področje predšolske vzgoje danes bolj kot kdaj koli v preteklosti pridobiva posebno mesto in postaja del strateških usmeritev nacionalnega in globalnega razvoja.
 

 
This monograph covers the development of the most important pedagogical ideas and models in organised preschool education in three main chapters. The first part analyses in detail the beginnings of organised preschool education in the period from the beginnings of industrialisation to the end of the twentieth century. We highlight the role of intuitive-humanist approaches, the beginnings of a scientific basis, progressive pegagogy, child-centred pedagogy, Soviet pedagogy, the flowering of preschool education and the compensatory models of the 1960s, and the new scientific hypotheses that developed in this period. This is followed by an account of the most topical contemporary ideas, where we devote most attention to the democratisation of society, the guaranteeting of children's rights, new understanding of the functioning and development of the brain, partnership with families, understanding quality from the child's point of view, families, communities and providers, and the necessity of professional development in order to guarantee quality. Contemporary requirements are documented by responses in practice. The last part of the book attempts to draw attention to development trends, with assumptions about changes in those social factors that affect the sphere of upbringing and education.
Understanding development and the reasons for changes in the fundamental hypotheses of organised preschool education is of key importance for understanding modern developments in this sphere. The last few years have brought a raft of social changes and changes in academic paradigms based on children's rights, culturally conditioned influences of the environment and new findings about the development and functioning of the brain in the earliest stages of life and the importance of early development for the development of the individual and society as a whole, which highlight the necessity and economic justifiability of investment in early development and learning from the point of view of developing human capital, equality, health and social development. The field of preschool education, now more than at any time in the past, is thus gaining a special place and becoming part of the strategic focuses of national and global development.