IGOR Ž. ŽAGAR, JEZIKANJA

Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja (ZIP-ISO distribucija izdaje na CD nosilcu)
 
Avtor: Igor Ž. Žagar
Naslov: Jezikanja
Vrsta gradiva: strokovna monografija
Leto izida: 2010 
Obseg: 182 strani
ISBN-13: 978-961-270-028-7
 

Način citiranja: Žagar, I. Ž. (2010). Jezikanja, Ljubljana: Pedagoški inštitut, Digitalna knjižnica, Documenta 1, http://193.2.222.157/Sifranti/StaticPage.aspx?id=75 (datum dostopa do spletne strani), stran v delu.
 
Pred dobrimi osmimi meseci, nekako na predvečer 27. aprila, dneva upora proti okupatorju, je v moj elektronski poštni predal kanila spodnja pisarija:
Spoštovani!
Bližajoči se praznik, dan 27. aprila, se pravi dan upora proti okupatorju, se zdi primeren čas za začetek civilnodružbene iniciative za popravo jezikovne nepravilnosti, ki močno kazi lik in delo Milana Kučana, človeka najzaslužnejšega, da danes živimo v svobodni in neodvisni Sloveniji. Silovita in takojšnja kampanja naj zajame vse dobronamerne novinarje in vsakršne tvorce slovenskega javnega mnenja, zgodovinarje, jezikoslovce kot tudi vse ljudi dobre volje in poštenih misli. Za kaj torej gre? Podpisani si prizadeva za prenehanje uporabe krivične in nepravilne, zlasti pa zavajajoče besedne zveze Kučan IN Milošević, ki jo je v slovenskem jeziku, in sicer v publicistiki, znanosti in vsakdanji govorici nasploh in vobče potrebno nemudoma zamenjati z besedno zvezo Kučan PA Milošević! Za strokovno in teoretično utemeljitev zahteve se sklicujem na članek Igorja Ž. Žagarja z naslovom »Pravopis in slovnica, pa Kučan in Milošević« (Jezikanja, Ljubljana: Pasadena 1992), ki si ga vsak zainteresirani lahko prebere na spletnem naslovu: http://www.igorzagar.net/jezikanja.pdf. Naj postane prva besedna zveza le še domena zagrenjenih in zlonamernih desničarjev!
Za neustrašni vodji kampanje pozivam: najprej, dr. Igorja Ž. Žagarja, med drugim člana Liberalne akademije, uglednega strokovnjaka s področja filozofije, sociologije, kulturologije ter jezikoslovja, čigar briljantni zaključek v omenjenem članku mi je dal idejo za pričujočo pobudo. Drugi mislec, ki bi našo Stvar v javnosti zastopal, razlagal in predstavljal, naj bo nepristranski zgodovinar dr. Božo  Repe, odličen poznavalec ene, edine in pravilne zgodovine ter torej tudi lika in dela Milana Kučana. Trdno verjamem, da bosta znala oba Znanstvenika, g. dr. Žagar in g. dr. Repe, z zanju značilnimi žarom, strokovnostjo in politično neobremenjenostjo naši Stvari gotovo postaviti čvrste in neizpodbitne teoretske temelje. Ker nisem zadrt stalinist in torej zavračam vsakršne stalinistično-totalitaristične metode, ne zahtevam popravka napake za nazaj. Sem pa zato v svetlo prihodnost zazrt liberalni intelektualec, ki si prizadeva za popravilo imenu in časti našega bivšega predsednika storjene škode in obenem terja, da se mu opisana krivica ne zgodi nikoli več! Pridruži se temu pravičnemu boju tudi ti!
P. S.: Ker kljub nedavni menjavi oblasti na boljše v Sloveniji še mrgoli Janševih vohunov in ovaduhov, ki bi znali resno ogroziti prihodnost podpisanega, bo slednji raje ostal anonimen.
Neustrašni slovenski liberalec.

No, sem si rekel, vsako tele ima svoje vesele, vsak bik pa svoj štrik (kakor je rada rekla moja babica). In sem na kratkočasno pisanje neustrašnega slovenskega liberalca počasi pozabil. Vse dokler ni Janez Janša – ena osrednjih oseb knjige, ki je tako navdušila Svobodomiselnega Janeza, avtorja zgoraj citiranega e-poštnega sporočila – 14. decembra 2009, na zborovanju Zbora za republiko, izrekel zdaj že legendarnih besed: »Zdi se mi, da bo treba nekatera poglavja in lekcije
izpred dvajsetih let enostavno ponoviti, in pričakujem, da se spomladi vidimo v večjem številu tudi na slovenskih trgih in ulicah.«
No, sem si rekel takrat, zakaj pa ne, zakaj ne bi možaku v teh hudih časih pomagali in slovenski živelj spomnili na junaške čase iz pred dvajsetih let! Legendarne Janševe čufte moji zapiski iz tistih let sicer ne vsebujejo, si bo pa zainteresirani bralec, na primer, lahko prebral, kako so se pred dvajsetimi leti jedli slovenski lulčki! Res, Janša ima prav: slovenska polpretekla zgodovina je preveč gloriozna, da je ne bi še kdaj ponovili. Za pokušino, kot uvod v spomladansko organizirano zgrinjanje spontanih ljudskih množic na slovenske
trge in ulice, vam torej ponujamo drugo, jubilejno izdajo Jezikanj, ki prinašajo kratke glose o dogodkih, predvsem medijskih zapisih, izpred dvajsetih let.
Spremno besedo k tej izdaji je prijazno napisal dr. Boris Vezjak, »medijsko bevskalo«, kot ga prijazno imenujejo njegovi zoprniki. Vsekakor pa edini, ki se je sistematično ukvarjal z medijsko degeneracijo v časih, ko se Janši še ni tožilo po dobrih starih časih. Ker jih je pač sam (re)modeliral
in (re)konstruiral.
Na svidenje spomladi!

Igor Ž. Žagar