= Problem 1 g dejstvo g Trditev 1 Problem 2 g definicija g Trditev 2 Problem 3 g kvaliteta g Trditev 3 Problem 4 g primernost g Trditev 4 In še s konkretnim primerom možnih različic spornosti v razgovoru med govorcem A in govorcem B, ko prvi zjutraj presenečeno ugotovi, da je njegov avto parkiran na B-jevem dovozu: ZADEVA: »Vzel si moj avto!« 1. Problem 1 (sporno je dejstvo) → A (Trditev 1): »Odgovoren si za iz- ginotje mojega avtomobila.« → B: »Ne, tvojega avta sploh nikoli ni- sem imel v posesti!« ZADEVA: »Vzel si moj avto!« 2. Problem 2 (sporna je definicija) → A (Trditev 2): »Avto si mi ukradel.« → B: »Ne, samo sposodil sem si ga!« ZADEVA: »Vzel si moj avto!« 3. Problem 3 (sporna je kvaliteta) → A (Trditev 3): »Tvoja kraja moje- ga avtombila je nesprejemljiva.« → B: »Ja, ampak če ga ne bi, bi ga za- sul sneg s strehe in ga poškodoval!« 49]]> Glagol »to go« je nepravilen. Če natančneje beremo oba primera, lahko v njiju prepoznamo tudi element, ki argumentacijo v izjavi dopolnjuje z elementom verodostojnosti 48 Ta in vsi ostali primeri, ki ponazarjajo retorično perspektivo, so izmišljeni, in sicer so oblikovani tako, da kar najbolje ponazarjajo izbrane retorične elemente. 63]]> (S)klep) je semantična vrednost argumenta in sklepa vedno odvisna od njunega med- sebojnega razmerja. Ali še drugače: semantične vrednosti argu- menta ne moremo ocenjevati neodvisno od sklepa, h kateremu 193]]> Pohiti! > Vzemi si čas! > Prižgi radio! > Pojdi si umit zobe! ..........................… Če pa v izjavo (77) vpletemo, npr., prislova že in šele, kot v (77') Ura je že osem in (77'') Ura je šele osem, potem, ceteris paribus, primera (77') ne moremo več speljati v sklep: »Vzemi si čas!«, kot v primeru (77), ampak le v sklep, ki kaže v smer hitenja: »Pohiti!«. Po drugi strani pa iz (77'') ne moremo več sklepati na: »Pohiti!«, ampak le v smeri: »Vzemi si čas!«. In zakaj bi morali biti ob tem dejstvu presenečeni? Zato, ker (77), (77') in (77'') govorijo o popolnoma istem kronološkem dejstvu – namreč, da je ura osem –, pri čemer lahko (77) napeljuje na povsem različne (sklepe), 1 Pokazati bomo skušali, da je vloga konteksta v lingvistični analizi včasih precenje- na. Osnovne poteze konteksta daje že izjava (ali celo stavek kot abstraktna jezikovna struktura) sama: kontekst (lahko) dano izjavo sicer (pre)interpretira, toda izjava že sama ustvari svoj osnovni kontekst. 194]]> Ne bo mu uspelo. (81') Marko je malce delal. > Uspelo mu bo. Če izjavi presojamo po informativni plati – s stališča »dejstev« oz. »de- janskega« stanja stvari v svetu –, potem je pomembno predvsem to, da je- zik malo in malce predstavlja kot leksema, ki zaznamujeta majhno količi- no nečesa; med njima je seveda lahko tudi (manjša) kvantitativna razlika, toda še vedno gre le za majhno količino nečesa. Če pa se usmerimo na ar- gumentativni vidik presojanja izjav, vidimo, da jezik prislov malo postavi v isto kategorijo kot nič, sploh nič, prislov malce pa v isto kategorijo kot veli- ko. Zakaj? Zato, ker prislov malo očitno argumentira v isto smer kot prislo- va nič, sploh nič, saj (81) brez težav parafraziramo kot: 4 Ponovno opozarjamo, da bi bil primernejši kot izraz »(argumentativni) vezniki« morda izraz »(argumentativni) indikatorji«, saj »indicirajo« (nakazujejo, napovedu- jejo, opozarjajo), da bi v nadaljevanju utegnilo priti do (nekakšne) spremembe. 196]]> Ne bo mu uspelo. (81') pa kot (82'): (82') Marko je veliko delal. > Uspelo mu bo. Zdaj pa to naše delo – besedo delo, kot jo »razume« jezik – še mal- ce spremenimo in se vprašajmo, v katero smer je lahko usmerjen sledeči argument: (83) Janez je delal eno uro. Če ne poznamo konteksta – in ne vemo, koliko časa je potrebno za op- ravilo, ki se ga je lotil Janez –, potem sta možni obe usmeritvi, pozitivna in negativna: (83) Janez je delal eno uro. > Uspelo mu bo. > Ne bo mu uspelo. Če pa smo soočeni z argumentativnim nizom kot: (83') Janez je delal eno uro. > Ampak mu ne bo uspelo. nas uporaba veznika ampak takoj, ne glede na kontekst in empirična »dej- stva«, opozori, da je v normalnem oz. pričakovanem poteku dogodkov (ena) ura dela v takšnem primeru (ponavadi) dovolj za uspeh. Protivni ve- znik ampak nas tu opozori, da bodisi nimamo opraviti z normalnim pote- kom dogodkov – da so se razmere spremenile – bodisi moramo upošteva- ti nov, dodaten kriterij. Delo pa lahko spremenimo še bolj. Če je bil (83) na neki način nevtra- len primer, ki je omogočal dve nasprotni sklepanji, kaj lahko potem reče- mo o primerih (84) in (85)? (84) Janez je delal samo eno uro. (85) Janez je delal skoraj eno uro. Spet govorimo o istem »dejstvu« – eni uri dela –, jezik pa s prislovoma samo in skoraj to dejstvo predstavi kot (v primeru (84)) nezadostno za do- sego uspeha: (84') Janez je delal samo eno uro. > Ne bo mu uspelo. ali pa kot (v primeru (85)) zadostno za dosego uspeha: (85') Janez je delal skoraj eno uro. > Uspelo mu bo. 197]]> Odpreti je potrebno novo. (87') Steklenica je še na pol polna. > Ni še potrebno odpreti nove. Zaradi vpliva veznikov še in že postane tako sklepanje nujno. Če opi- šemo stanje steklenice kot »že na pol prazno«, se dejansko pritožujemo nad tem, da bo kmalu povsem prazna. V tem primeru sklepanje kot »Ni še pot- rebno odpreti nove » pač ni najverjetnejše. Podobno velja tudi takrat, ka- dar stanje steklenice opisujemo kot »še na pol polno«, saj tudi v tem prime- ru verjetno ne želimo argumentirati za sklep »Odpreti je potrebno novo«. 198]]>