Pri založbi Routledge je izšel The Routledge Handbook on the American Dream (Volume 1)

Pri založbi Routledge je izšel The Routledge Handbook on the American Dream (Volume 1), ki sta ga uredila dr. Mitja Sardoč in prof. Robert C. Hauhart. Publikacija prinaša 19 poglavij, ki predstavijo različne razsežnosti tega kompleksnega fenomena (npr. problematika enakih možnosti, socialne mobilnost, meritokracije itn.). Gre za prvo (in najobsežnejšo) tovrstno publikacijo o fenomenu, ki predstavlja ‘destilirano’ različico vseh ameriških vrednot ter nekakšen arhetip o (materialnem) uspehu. Kljub temu, da veljajo za nesporni temelj ameriške družbe, so ameriške sanje vse pogosteje deležne tudi številnih ugovorov in očitkov. Razkorak med njihovo idealizirano podobo na eni strani ter naraščajočo neenakostjo oz. vse nižjo socialno mobilnostjo v primerjavi z ostalimi demokratičnimi državami na drugi je namreč postavil pod vprašaj njihov emancipatorični potencial. Dodatne informacije o publikacije so dostopne na spletni strani: https://www.routledge.com/The-Routledge-Handbook-on-the-American-Dream-Volume-1/Hauhart-Sardoc/p/book/9780367895990#

Iniciativa PRIMOKIZ – celostna podpora družinam z otroki do sedmega leta starosti – stremi h krepitvi celostnega naslavljanja potreb družin z mlajšimi otroki preko vzpostavljanja strategij »družinam z mlajšimi otroki prijazna občina«.

Tematiko se bo naslavljalo s pristopom PRIMOKIZ, ki so ga razvili v švicarski fundaciji Jacobs Foundation in je bil implementiran že v Švici, Romuniji in Nemčiji.

Iniciativa poteka na lokalni ravni, kjer bo vsaka vključena občina v naslednjih 2 letih razvila strategijo »družinam z mlajšimi otroki prijazna občina«. Z njo bo promovirala kvaliteten celostni razvoj predšolskih otrok ter posledično izboljšala kvaliteto bivanja za družine z mlajšimi otroki in na splošno višala standard bivanja v občini. Strategija stremi k povezovanju sektorjev in storitev, namenjenih celostnemu in kvalitetnemu razvoju otrok in podpori njihovim družinam.

Iniciativa deluje na treh različnih nivojih.

  • Na mednarodnem nivoju (ISSA) si želijo vključiti v pristop PRIMOKIZ čim več držav in nadaljevati kvalitetno delo na področju krepitve področja otrok in njihovih družin.
  • Za delo in povezovanje na nacionalnem nivoju bo skrbel Pedagoški inštitut, natančneje Center za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom (CKVI KZK). CKVI KZK bo nudil strokovno in tehnično podporo vsem vključenim.
  • Na nacionalnem nivoju se bo pridružil tudi zunanji izvajalec, ki bo v okviru iniciative in v sodelovanju z vsemi vključenimi izvedel analizo začetnega in končnega stanja tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju.
  • Na lokalni ravni bo vsaka vključena občina v naslednjih 2 letih razvila strategijo »družinam z mlajšimi otroki prijazna občina«. Na lokalnem nivoju se bodo oblikovali lokalni akcijski timi (LAT), ki bodo sestavljeni iz različnih posameznikov in organizacij, ki delujejo na področju otrok in njihovih družin.
  • LAT bo vodil lokalni koordinator, ki bo predvidoma zaposlen v občinski upravi in bo tako imel direkten stik z odločevalci. Poskrbel bo za pripravo, sprejetje in implementacijo strategije »družinam z mlajšimi otroki prijazna občina«.
  • LAT in lokalni koordinator bosta imela stalno strokovno podporo s strani facilitatorja – strokovnjaka, ki verjame v pomen kvalitetnega okolja za predšolske otroke in njihove družine in si želi na tem področju narediti spremembo.

 

***

Namen razpisa je poiskati posameznike ali organizacije, ki bi izvedle evalvacijo izhodiščnega in končnega stanja na področju celostnega naslavljanja potreb družin z mlajšimi otroki v nekaterih občinah po Sloveniji.

Splošni pogoji dela

  • Za uspešno doseganje ciljev iniciative je treba poskrbeti za natančno merjenje učinkov. Predvsem pri analizi začetnega in končnega stanja, ki se bo na lokalni in nacionalni ravni izvedla v iniciativi.
  • Analiza začetnega stanja vsebuje pregled stanja dela in aktivnosti na področju zgodnjega otroštva v vseh posameznih vključenih občinah in povzetek celostnega pregleda. Analiza končnega stanja vsebuje pregled doseženih sprememb oziroma učinkov v vseh posameznih občinah in povzetek celostnega pregleda. Analizirani bodo podatki na lokalnem in nacionalnem nivoju.
  • Iniciativa se bo izvajala med letoma 2020 in 2022. Analiza začetnega stanja bo predvidoma potekala junija 2020, analiza končnega stanja pa septembra 2022. Natančnejše delovne roke se bo določilo v pogodbi.
  • V evalvacijo bo vključenih med 6 in 8 občin po Sloveniji.
  • Spremembe na ravni občin se bodo spremljale in beležile kvalitativno ter kvantitativno. Evalvacija bo nato zajemala izmerjene splošne kazalnike iniciative, ki so v določeni meri že opredeljeni vnaprej glede na teorijo sprememb (angl. Theory of Change), ki jo dodajamo kot prilogo in je povzeta iz projektne prijave.
  • S posameznikom ali organizacijo (zunanji sodelavec) bo podpisana pogodba o izvedbi storitve.
  • Zunanji izvajalec bo za svoje opravljeno delo upravičen do plačila, ki je določeno z višino odobrenih projektnih sredstev. Zunanji izvajalec naj ob prijavi na razpis poleg motivacijskega pisma odda tudi ponudbo za izvedbo analize začetnega in končnega stanja. Po prejetih prijavah se bomo naknadno uskladili o pogodbi in posledično tudi o višini plačila.
  • Zunanji sodelavec bo sodeloval s predstavniki občine (lokalni akcijski tim (LAT)), facilitatorjem, ki strokovno vodi LAT, in zaposlenimi na Pedagoškem inštitutu v Centru za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom (CKVI KZK).
  • Zunanji sodelavec si bo delo razporejal sam in o svojem delu poročal CKVI KZK.

***

Za sodelovanje iščemo posameznike ali organizacije, ki:

  • imajo znanje o pripravljanju pregleda obstoječih dokumentov, povezanih z lokalnimi politikami (zaželeno tudi s področja dela z družinami in otroki);
  • imajo izkušnje z zbiranjem podatkov, izvedb analiz in interpretacij kvantitetnih in kvalitativnih podatkov;
  • so že izvajale podobne evalvacije;
  • imajo sposobnost dela pod časovnim pritiskom in sposobnost sodelovanja z zunanjimi organizacijami;
  • imajo dobro znanje angleškega jezika.

Prednost bodo imeli posamezniki ali organizacije:

  • s predhodnimi izkušnjami dela na področju zgodnjega razvoja otrok v Sloveniji.

 

***

Zunanji sodelavec je v času izvajanja iniciative odgovoren za:

  • pripravo načrta za izvedbo izhodiščne in/ali končne evalvacije (v angleščini in slovenščini);
  • pripravo natančnega predloga za izvedbo evalvacije (v angleščini in slovenščini);
  • izvedbo izhodiščne in/ali končne evalvacije v 6-8 občinah (poročilo v slovenščini in povzetek v angleščini);
  • stalno komunikacijo in sodelovanje med vsemi vpletenimi (LAT, facilitator, CKVI KZK);
  • izvedbo sestankov s predstavniki občin (LAT) in facilitatorji.

Pripravljen načrt za izvedbo evalvacije bo potrjen s strani CKVI KZK in LAT.

Načrt evalvacije vključuje pregled obstoječih relevantnih dokumentov o potrebah otrok in njihovih družin na ravni občine, predstavitev sodelujočih v evalvaciji, metodologijo in postopek izvedbe.

***

Bodočim zunanjim sodelavcem nudimo:

  • strokovno in tehnično podporo s strani usposobljenih strokovnjakov iz CKZV KZK in ISSA;
  • pomoč pri usklajevanju izvedbe evalvacije med vsemi vključenimi;
  • vzpostavljanje komunikacije z vsemi sodelujočimi;
  • sodelovanje z različnimi deležniki in izmenjavo znanj, dobrih praks in novih pristopov;
  • priložnost za osebno in profesionalno rast;
  • plačilo za opravljeno delo.

***

Prijave za sodelovanje v projektu v vlogi zunanjega sodelavca zbiramo do 4. maja 2020 na elektronskem naslovu korakzakorakom@pei.si. Zainteresirani kandidati oziroma organizacije naj ob prijavi pošljejo tudi motivacijsko pismo in (finančno) ponudbo za izvedbo analize začetnega in končnega stanja. V zadevo e-pošte naj zapišejo Prijava za zunanjega sodelavca (PRIMOKIZ).

Za dodatna vprašanja smo na voljo na istem elektronskem naslovu.

 

Vljudno vas vabimo na strokovni posvet v okviru Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk PISA 2018
(OECD Programme for International Student Assessment), ki bo v torek, 14. januarja 2020, ob 10. uri sejni sobi Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana).
Raziskava PISA tudi tokrat odpira prostor za razpravo o stanju na različnih področjih slovenskega izobraževalnega sistema, v okviru tega pa bodo na strokovnem seminarju svoje poglede predstavili:

  • Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut, nacionalna koordinatorka PISA za Slovenijo,
  • dr. Slavko GaberUniverza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta,
  • dr. Fani Nolimal, Zavod RS za Šolstvo,
  • dr. Sonja PečjakUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Ljubljana,
  • Nada Pignar, Osnovna šola Ivanjkovci,
  • Paul Stubbs, PhD, Ekonomski inštitut v Zagrebu,
  • dr. Damijan Štefanc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,
  • dr. Pavel Zgaga, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta,
  • dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta.

 

Podroben program dogodka in povzetki predstavitev so dostopni na tej povezavi: https://rb.gy/aocbvg  

Vljudno vas prosimo, da se na dogodek prijavite preko te povezave: https://www.1ka.si/a/247493

Zaradi prostorskih omejitev na dogodek sprejmemo le 40 prijav, bo pa dogodek v živo predvajan preko Arnesove VOX konference. Povezavo do VOX konference bomo objavili na spletni strani Pedagoškega inštituta (zavihek Novice) v ponedeljek, 13. januarja 2020.

Najnovejši podatki raziskave PISA iz leta 2018 kažejo stabilnost matematičnih dosežkov ter manjši upad v bralnih in naravoslovnih dosežkih slovenskih učencev in učenk. Na vseh treh področjih pismenosti Slovenija še vedno dosega rezultate nad povprečjem OECD. Kljub nadpovprečnim rezultatom pa slovenski učenci in učenke poročajo o podpovprečni motivaciji za branje, zaznani učiteljevi opori pri pouku slovenščine, povratni informaciji, ki jo prejmejo pri pouku slovenščine, zaznavanju učiteljevega navdušenja pri poučevanju slovenščine in lastnem čustvenem blagostanju.

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk PISA (Programme for International Student Assessment) je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učencev in učenk v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in državah partnericah. Raziskava je bila v mednarodnem prostoru prvič izvedena leta 2000 in od takrat države na tri leta ugotavljajo ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti učencev in učenk v starosti 15 let. Slovenija je v program vstopila leta 2006. V vsakem ciklu raziskave je enemu področju namenjen večji obseg nalog in vprašanj; v raziskavi PISA 2018 je to bila bralna pismenost.

Vljudno vabljeni!

Ta torek, 12.2., ob 18.00 vabljeni k poslušanju 1. dela radijske oddaje Jezikovni pogovori na radiu ARS – 3. program Radia Slovenija, v kateri bo direktor Pedagoškega inštituta, dr. Igor Ž. Žagar, spregovoril o tem, kakšni retoriki smo Slovenci.

 

Vabimo vas k oddaji člankov za objavo v tematski številki revije Šolsko polje z naslovom “Nasilje, družba, šola”, ki bo tematizirala širši kontekst problematike nasilja na teoretični ravni kot tudi ravni javnih politik ter pedagoške prakse. Rok za oddajo povzetka je 5. marec 2019, rok za oddajo celotnega članka pa 15. april 2019.

Gostujoča urednika: Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić

 

Opis tematske številke

Preučevanje nasilja v vzgoji in izobraževanju kot tudi v družbi nasploh ima v svetu in tudi v Sloveniji dolgo tradicijo, saj je zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja eno temeljnih načel šolanja. Poleg teoretikov, snovalcev politik, strokovno-pedagoških delavcev in zainteresirane javnosti, tudi staršev, zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja posebno pozornost namenjajo tudi nekatere izmed najpomembnejših globalnih ‘think tank’ (npr. Brookings) kot tudi ‘fact tank’ organizacij (npr. Pew Research Centre).

Raziskovanje nasilja v šolah in v družbi nasploh se sooča z vrsto problemov in izzivov, ki pomembno vplivajo tako na prepoznavanje tega fenomena kakor na zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja. Opažamo vse večjo prisotnost razprav o nasilju v družbi z rastjo pozornosti do nasilja v medijih, ki ga ponazarja prispodoba o ‘simbiotičnem’ razmerju medijev in nasilja, pomanjkanje kritične presoje ideje o ničelni toleranci do nasilja, prepoznavanje novih pojavnih oblik nasilja, kot je ‘kibernetsko’ nasilje predvsem med mladimi ter sovražni govor v javnosti. V preučevanju nasilja zato vse bolj prevladuje interdisciplinarnost, ki zagotavlja razumevanje nasilja izven njegovih tradicionalnih okvirov. Iskanje skupnega imenovalca različnih pojavnih oblik nasilja se kaže za vse prej kot enostavno, saj predstavlja nasilje, še posebej v izobraževanju, tako v teoriji kakor tudi v praksi kompleksen fenomen.

Pričujoča tematska številka revije Šolsko polje bo tematizirala širši kontekst problematike nasilja na teoretični ravni kot tudi ravni javnih politik ter pedagoške prakse. Posebej bodo cenjene argumentirane kritične razprave, ki bodo prepoznavanje, pojavnost in preprečevanje nasilja v šolskem prostoru kritično presodile ter umestile v kontekst sodobne družbe pri nas, mednarodno primerljivost, ali nacionalne pobude za zagotavljanje varnega in spodbudnega šolskega okolja na vseh ravneh izobraževanja, med različnimi starostnimi in družbenimi skupinami ter spoli.  Zanimivi bi bili tudi prispevki o novih oblikah nasilja, ki bodo razpravljali o temi v kontekstu izzivov sodobnega tehnološkega okolja.

 

Rok za oddajo besedil (časovnica):

  • 5. marec 2019: oddaja povzetka članka (cca. 300 besed) za tematsko številko “Nasilje, družba, šola”
  • 15. april 2019: oddaja članka (maks. 8000 besed)
  • 10. junij 2019: izid tematske številke ‘Nasilje, družba, šola’

 

Povzetek in članek oddate na e-naslova: mitja.sardoc@pei.si in barbara.japelj@pei.si

 

Problematika radikalizacije in nasilnega ekstremizma predstavlja enega od najpomembnejših izzivov sodobnih pluralnih družb. Razpetost med zagotavljanjem varnosti in stabilnosti na eni strani ter spoštovanjem temeljnih pravic in svoboščin posameznikov na drugi razkriva številne napetosti in dileme, ob katere trčijo tako snovalci politik kot tudi strokovnjaki in pedagoški delavci. Zadeva je toliko bolj problematična, saj brutalnost terorističnih napadov ter njihova frekvenca odpira prostor t.i. ‘moralni paniki’, ki spodbuja polarizacijo družbe ter s tem povezano konfliktno različnost. Na širšem vsebinskem področju vzgoje in izobraževanja je problematika radikalizacije in nasilnega ekstremizma v ospredje znova postavila zagotavljanje skupnih načel in temeljnih vrednot ter na novo zastavila vprašanje sprejemanja in spoštovanja različnosti ter s tem povezano problematiko strpnosti.

Kljub konsenzu, da predstavljata radikalizacija in nasilni ekstremizem resno varnostno grožnjo (t.i. ‘argument nujnosti’), zaznamuje razpravo o tem, kaj točno je radikalizacija, precejšnja stopnja konceptualne zmede. Radikalizacija kot proces uporabe nasilja za doseganje političnih, ideoloških ali verskih ciljev je namreč vse prej kot enoznačna. Proces radikalizacije ter s tem povezana problematika nasilnega ekstremizma odpira vrsto različnih vprašanj, na katera teorije, politike in prakse protiradikalizacije, deradikalizacije in protipolarizacije ne ponujajo enoznačnega odgovora.

Februarski PI pogovori imajo namen tematizirati širši kontekst te problematike tako na teoretični ravni kot tudi ravni javnih politik ter pedagoške prakse, ki jih ‘standardna’ analiza (t.i. ‘varnostna paradigma’) pušča v veliki meri neraziskane, npr. problematiko indoktrinacije, moralne panike, multikulturalizma strahu oz. islamofobije, kulturne distance in konfliktne različnosti itn. To nenazadnje potrjuje tudi interdisciplinarna narava obstoječih pristopov in gradiv na vsebinskem področju radikalizacije in nasilnega ekstremizma, npr. varnostna, politološka, sociološka, zgodovinska, religiološka, kulturološka, psihološka, edukacijska ter filozofska razsežnost.

Sogovorniki:

  • dr. Tomaž Deželan, Fakulteta za družbene vede
  • dr. Iztok Prezelj, Fakulteta za družbene vede
  • dr. Srečo Dragoš, Fakulteta za socialno delo
  • dr. Mitja Sardoč, Pedagoški inštitut

 

Pogovor organiziramo ob izidu tematske številke revije Šolsko polje ‘Radicalization, Violent Extremism and Conflicting Diversity’ (gostujoča urednika dr. Mitja Sardoč in dr. Tomaž Deželan). Obiskovalcem in obiskovalkam bodo na voljo brezplačni izvodi te tematske številke revije Šolsko polje.

Vabljeni na okroglo mizo z naslovom Vsi v šolo, na kateri bo sodeloval tudi dr. Zdenko Kodlelja. Okrogla miza bo potekala v torek, 12.2.2019, ob 19.00 v Vodnikovi domačiji v Ljubljani.

Več informacij o okrogli mizi lahko najdete TUKAJ.

Direktor Pedagoškega inštituta, prof. dr. Igor Ž. Žagar se bo od 9. do 10. februarja 2019 kot plenarni govorec udeležil panhelenske konference “The art of speech in rhetorical practice: Seeking for modern forms of rhetorical education paedeia“. Program konference je dostopen TUKAJ.

Naslov njegovega plenarnega predavanja pa je Rhetoric in the Slovenian Primary Schools Curriculum.

Retorika je postala slovenska stalnica. O retoričnih (ne)sposobnostih javnih osebnosti lahko slišite in berete vsepovsod, domnevno se retorike lahko nauči kdorkoli in kjerkoli, pouk retorike namreč ponujajo takorekoč vsi: od ljudskih univerz prek verskih skupnosti do centrov podjetniški storitev. Nekateri od ponudnikov obljubljajo, da vas bodo v vsega štirih urah naučili osnov logike, retorike in argumentacije. Poleg tega pa še, kako obvladovati tremo, dih, govor, gib in govorico telesa. In po potrebi tudi nastop pred stranko, kako postati spreten pogajalec, nastop na sejmih, kako predstaviti svoje podjetje ali izdelek …

Je vse to res retorika? Je smisel retorike res (le) obvladovanje glasu in telesa? Je namen retorike res (le) prodaja samega sebe in svojih izdelkov? In, ali ste pri vsej tej retorični preobloženosti vedeli, da je retorika (tudi) obvezni izbirni predmet v slovenski devetletki? Ali pa, da se je na Hrvaškem mogoče na univerzitetni ravni izšolati za poklic učitelja retorike oz. javnega nastopanja?

O vsem tem (in, seveda, vsem, kar vas še utegne zanimati) se bodo na PI pogovorih pogovarjale:

  • prof. dr. Janja Žmavc, Pedagoški inštitut,
  • dr. Elenmari Pletikos Olof, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu,
  • Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine in retorike na OŠ Polzela.

 

Pogovor bo vodil prof. dr. Igor Ž. Žagar, sicer (so)avtor učnega načrta za retoriko v OŠ in nosilec predmeta Retorika in argumentacija na Univerzi na Primorskem.

Pogovor organiziramo ob izidu knjige Učitelj kot retorik, avtorjev Igorja Ž. Žagarja, Janje Žmavc in Barbare Domajnko. Obiskovalcem in obiskovalkam bodo na voljo brezplačni izvodi knjige.

Vljudno vabimo na predstavitev nove znanstvene monografije Učitelj kot retorik: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza, ki je izšla v Digitalni knjižnici Pedagoškega inštituta.

Knjiga, ki je nastala v kontekstu priprav na prenovo učnega načrta za pouk retorike kot obveznega izbirnega predmeta v osnovni šoli, želi opozoriti na skoraj že pozabljeno dejstvo, da je šolstvo, kot ga poznamo danes, prav proizvod retorične tradicije, argumentiranost pa (pred)pogoj prepričljivega pedagoškega diskurza.

S celovitimi prikazom sistema (antične) retorične tehnike, ki jo navezuje na sodobne jezikovno pragmatične koncepte, in samostojno obravnavo argumentacije kot polja, ki ga prečijo številne in raznolike teorije, Učitelj kot retorik odgovarja tudi na naraščajoči interes za retorične vsebine v okviru različnih srednješolskih in visokošolskih izobraževalnih programov. Toda prav antična perspektiva retorike in njene pedagogike, ki jo knjiga jemlje za izhodišče pri vzpostavitvi retorike kot temeljne sestavine sodobnega pedagoškega procesa, ji omogoča, da prestopa vzgojno izobraževalni okvir, bodisi v smislu prikaza retorike kot predmetne vsebine ali (splošne) komunikacijske veščine, in jo utrjuje v njenem izvirnem poslanstvu: kot vedo, ki vzgaja in usposablja za aktivno državljanstvo.

O vsem tem in – kot zahteva dobra retorična tradicija – gotovo še o čem bodo spregovorili njeni avtorji: dr. Igor Ž. Žagar, dr. Janja Žmavc in dr. Barbara Domanjko.

 

Predstavitev bo potekala na 7. januarja 2019 ob 11. uri na Pedagoškem inštitutu, Gerbičeva 62, Ljubljana.

Accessibility