Nacionalni poro\u010dili ICCS 2016:<\/p>\n
<\/p>\n
Dose\u017eki slovenskih u\u010dencev na podro\u010dju dr\u017eavljanske vednosti so nad mednarodnim povpre\u010djem (532 to\u010dk). Ve\u010djo povpre\u010dno vednost dr\u017eavljanske vednosti Imajo: Danska (586), Kitajski Tajpej (581), \u0160vedska (579), Finska (577), Norve\u0161ka (ki je sodelovala z 9. razredom; 564), Estonija (546) in Ruska federacija (545). Po znanju je Slovenija primerljiva z Belgijo (Flamski del; 537) in Hrva\u0161ko (531). Italija je s 524 to\u010dkami zadnja, ki se je uvrstila nad mednarodno ICCS povpre\u010dje. Pod mednarodno ICCS povpre\u010dje, so se od evropskih dr\u017eav uvrstile Latvija, Malta, Bolgarija.<\/p>\n
11 dr\u017eav je doseglo zna\u010dilno izbolj\u0161anje v dr\u017eavljanskem znanju med letoma 2009 in 2016. Med njimi tudi Slovenija (16 to\u010dk). Ve\u010dji trend v znanju bele\u017eijo \u0160vedska, Ruska federacija, Norve\u0161ka, Belgija (Flamski del), Kitajski Tajpej, Estonija, Kolumbija in Bolgarija.\u00a0<\/strong><\/p>\n Obstajajo zna\u010dilne razlike v dr\u017eavljanski vednosti med deklicami in de\u010dki (v prid deklicam). Slovenija je ena od dr\u017eav, kjer so te razlike med najve\u010djimi \u2013 ve\u010dje razlike so le na Malti, v Bolgariji, \u0160vedski.<\/p>\n Dr\u017eavljanska vednost se povezuje s socialno-ekonomskim statusom, tudi v Sloveniji (u\u010denci z vi\u0161jim SES imajo vi\u0161je dose\u017eke dr\u017eavljanske vednosti. Povezave z dose\u017eki so mo\u010dne tudi pri migrantskem statusu (v ve\u010dini dr\u017eav, tudi v Sloveniji, imajo u\u010denci iz dru\u017ein brez migrantskega ozadja bolj\u0161e dose\u017eke) ter glede na jezik, ki ga u\u010denci govorijo doma (u\u010denci, ki doma govorijo isti jezik kot tisti v katerem so re\u0161evali test in vpra\u0161alnike, imajo bolj\u0161e dose\u017eke, tudi v Sloveniji).\u00a0<\/strong><\/p>\n V Sloveniji so razlike med \u0161olami, glede dr\u017eavljanskega znanja, zelo majhne (le 8 %). Manj\u0161e so le \u0161e na Finskem (6 %) in Norve\u0161kem (6 %).<\/p>\n Pri delovanju in pripravljenosti za delovanje (npr. pri\u010dakovana aktivna politi\u010dna participacija, delovanje na dru\u017ebenih omre\u017ejih \u2013 v dr\u017eavljansko povezanih aktivnostih, dr\u017eavljanska samou\u010dinkovitost u\u010dencev) so u\u010denci iz Sloveniji v ve\u010dini primerov pod mednarodnim povpre\u010djem. Pozitiven trend bele\u017eimo pri sodelovanju na\u0161ih u\u010dencev v prostovoljskih skupinah.<\/p>\n Slovenija je pri zaznavi odnosa u\u010dencev do enakosti spolov nad mednarodnim povpre\u010djem, pri zaznavi pomembnosti etni\u010dne\/rasne enakosti pa pod tem povpre\u010djem.<\/p>\n Pri zaupanju v Dr\u017eavni zbor in vlado so na\u0161i u\u010denci pod mednarodnim povpre\u010djem (zaupanje v vlado tudi pada), pri zaupanju v sodi\u0161\u010da pa nad ICCS povpre\u010djem. Zelo visoko pa na\u0161i u\u010denci zaupajo ljudem na splo\u0161no (ve\u010dje zaupanje so izkazali le \u0161e u\u010denci iz Finske). Ve\u010d kot polovica na\u0161ih u\u010dencem zaupa ali zelo zaupa dru\u017ebenim medijem, kar je nad ICCS povpre\u010djem.\u00a0<\/strong><\/p>\n <\/p>\n Raziskavi ICCS je bil dodan tudi Evropski vpra\u0161alnik.<\/p>\n Ob\u010dutek evropske identitete u\u010dencev je nad evropskim povpre\u010djem. Pri \u010demer je pri de\u010dkih ta ob\u010dutek izrazitej\u0161i. Podobno kot v ve\u010dini drugih dr\u017eav (razen na Hrva\u0161kem) imajo u\u010denci dru\u017ein brez migrantskega ozadja nekoliko mo\u010dnej\u0161i ob\u010dutek evropske identitete.<\/p>\n V Sloveniji, Belgiji, Finski in Litvi so u\u010denci bolj ponosni, da je njihova dr\u017eava del EU, kakor v nekaterih drugih dr\u017eavah.<\/p>\n Stali\u0161\u010da do enakih pravic za migrante so v Evropi prevladujo\u010da, v Sloveniji so ta stali\u0161\u010da izrazito vi\u0161ja, kakor je mogo\u010de zabele\u017eiti na mednarodni ravni.<\/p>\n Zaupanje v evropske institucije je v Sloveniji nekoliko ni\u017eje, je pa trend pozitiven.<\/p>\n Na\u0161i u\u010denci so prav tako bolj zaskrbljeni nad prihodnostjo Evrope (npr. terorizem, lakota, rev\u0161\u010dina, nezaposlenost) ter svoje prihodnosti.<\/p>\n Med drugimi pomembnimi temami je potrebno izpostaviti zaznavo medvrstni\u0161kega nasilja, ki je pri nekaterih postavkah nad povpre\u010djem, npr. uporaba \u017ealjivih vzdevkov, zasmehovanje s strani drugih u\u010dencev, uni\u010devanje osebne lastnine nekoga drugega.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Nacionalni poro\u010dili ICCS 2016: Dr\u017eavljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poro\u010dilo Mednarodne raziskave dr\u017eavljanske vzgoje in izobra\u017eevanja (IEA ICCS 2016) Kako mladi vidijo Evropo \u2013 zaznave osmo\u0161olcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poro\u010dilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016 Predstavitev rezultatov (PPT) Mednarodno poro\u010dilo in ostala mednarodna gradiva Dose\u017eki Dose\u017eki slovenskih u\u010dencev na podro\u010dju dr\u017eavljanske […]<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"parent":3321,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"class_list":["post-3280","page","type-page","status-publish","hentry"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3280","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3280"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3280\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6568,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3280\/revisions\/6568"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3321"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3280"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}Razlike glede na spol<\/strong><\/h5>\n
Socialno-ekonomski status, migrantski status in dr\u017eavljanska vednost<\/strong><\/h5>\n
Razlike med \u0161olami<\/strong><\/h5>\n
Pripravljenost u\u010dencev za delovanje<\/strong><\/h5>\n
V Sloveniji diskutirajo o politi\u010dnih in dru\u017ebenih vpra\u0161anjih zunaj \u0161ole manj pogosto kot v drugih dr\u017eavah, a je trend med letoma 2009 in 2016 pozitiven. Prav tako na\u0161i u\u010denci nimajo tako mo\u010dnega ob\u010dutka dr\u017eavljanske samou\u010dinkovitosti. Konvencionalno dr\u017eavljanstvo za odrasle (glasovanje na volitvah, spremljanje aktualnih politi\u010dnih vpra\u0161anj v medijih itd.) se na\u0161im u\u010dencem ne zdi tako pomembno, kakor u\u010dencem v drugih dr\u017eavah. Podobno je z oceno pomembnosti dru\u017ebenih gibanj, ki ga imajo le ta za dr\u017eavljanstvo. A je trend v obeh primerih pozitiven.\u00a0<\/strong><\/h5>\n
Enakost spolov<\/strong><\/h5>\n
Zaupanje v institucije<\/strong><\/h5>\n
Ugotovitve iz evropskega vpra\u0161alnika<\/strong><\/h4>\n
\u00a0<\/strong>Druge pomembne teme<\/strong><\/h5>\n