Leta 2015 je v raziskavi sodelovalo 57 dr\u017eav in 7 posameznih izobra\u017eevalnih sistemov v nekaterih delih dr\u017eav, kot so province ali regije. Skupaj je sodelovalo v TIMSS 2015: 312 000 u\u010dencev, 250 000 star\u0161ev, 20 000 u\u010diteljev in 10 000 \u0161ol v raziskavi med \u010detrto\u0161olci in 270000 u\u010dencev, 31 000 u\u010diteljev in 8 000 \u0161ol v raziskavi med osmo\u0161olci.<\/p>\n
V Sloveniji je v TIMSS sodelovalo 4 800 \u010detrto\u0161olcev, 257 u\u010diteljev razrednega pouka, 4 600 osmo\u0161olcev in 148 ravnateljev osnovnih \u0161ol. Vpra\u0161alnik za star\u0161e je izpolnilo 70 % star\u0161ev vklju\u010denih \u010detrto\u0161olcev. U\u010ditelji matematike so izpolnili 471 vpra\u0161alnikov o pouku matematike v posameznih razredih, u\u010ditelji naravoslovnih predmetov pa so izpolnili 859 vpra\u0161alnikov o pouku fizike, biologije, kemije in geografije za vklju\u010dene osmo\u0161olce.<\/p>\n
V osnovni \u0161oli so slovenski\u00a0osmo\u0161olci<\/strong>\u00a0dosegli v naravoslovju 5. najvi\u0161ji dose\u017eek (od 39), ki je ni\u017eji le od dose\u017eka Singapurja, Japonske in Tajvana in enak dose\u017eku Ju\u017ene Koreje, Hong Konga in Ruske federacije. V matematiki so dosegli 12. mesto z rezultatom, ki je ni\u017eji le do 9 dr\u017eav in enak dose\u017ekom ZDA, Anglije, Mad\u017earske, Litve in Izraela ter norve\u0161kim deveto\u0161olcem. V obeh podro\u010djih so se rezultati uvrstili v prvo tretjino dr\u017eav in dosegli dolgoro\u010dni cilj na\u0161ega izobra\u017eevanja.\u00a0\u010cetrto\u0161olci\u00a0<\/strong>se odlikujejo po zelo velikem napredku od leta 2011, dosegli pa so 11. mesto (od 49) v naravoslovju in 25. mesto, sredino lestvice, v matematiki. Na dose\u017eke so zelo verjetno ugodno vplivali prenovljeni u\u010dni na\u010drti, ki so najve\u010dja sprememba v matemati\u010dnem in naravoslovnem izobra\u017eevanju od prej\u0161nje raziskave v letu 2011.<\/p>\n Vsi dose\u017eki so zrasli od leta 2011. Trendi ka\u017eejo v osnovni \u0161oli stalno nara\u0161\u010danje znanja brez vmesnih padcev.\u00a0Po spolih ni razlik, razen v naravoslovju v 4. razredu, kjer so uspe\u0161nej\u0161i fantje.\u00a0Znanje je v osnovni \u0161oli naraslo v vseh vsebinah in kognitivnih ravneh, tudi v sklepanju, izbolj\u0161ali so se tako manj, kot bolj uspe\u0161ni u\u010denci. Slovenija je ena redkih dr\u017eav, ki od 1995 bele\u017ei tudi pove\u010danje vseh dele\u017eev u\u010dencev, ki so dosegli osnovno, srednje, visoko in najvi\u0161je znanje.<\/p>\n Ob odli\u010dnem znanju je raziskava pokazala nizka stali\u0161\u010da do znanja in u\u010denja med vsemi udele\u017eenci ter \u0161e naprej padajo\u010de trende. U\u010denci se matematike in naravoslovja \u0161e manj radi u\u010dijo in so manj samozavestni kot 2011 ter ocenjujejo pou\u010devanje manj zavzeto kot vrstniki drugje; ravnatelji in u\u010ditelji presojajo \u0161ole kot manj skrbne za akademsko uspe\u0161nost u\u010dencev kot v drugih dr\u017eavah, star\u0161i nizko cenijo u\u010denje matematike in naravoslovja in skupaj z ravnatelji prepoznavajo manj zgodnjega znanja u\u010dencev ob vstopu v \u0161olo kot v ve\u010dini drugih dr\u017eav, dijaki in u\u010denci pa \u010dutijo manj\u0161o pripadnost \u0161oli in manj cenijo znanje kot vrstniki v drugih dr\u017eavah. Stali\u0161\u010da so ve\u010dinoma povezana z dose\u017eki, opozarjamo pa, da vzro\u010dne povezanosti te vrste raziskav ne morejo dolo\u010diti. Drugi dejavniki \u0161ol so v okviru mednarodnih povpre\u010dij: zadovoljstvo u\u010diteljev z delom, njihovo ob\u010dutenje ovir pri pouku, nasilje v \u0161olah. \u010ceprav povpre\u010dni, pa ti problemi niso zanemarljivi. \u0160ole so dobro opremljene.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Nacionalni koordinacijski center:<\/strong><\/p>\nObjave:<\/h4>\n
\n
Kontakt in sodelavci:<\/h4>\n