Tako v strokovnih in akademskih razpravah kot tudi v vsakdanji pedago\u0161ki praksi se pogosto soo\u010damo s problemi in izzivi, na katere nimamo enozna\u010dnega pogleda, \u0161e manj pa jasnega ali prepri\u010dljivega odgovora. Kakor potrjujejo \u0161tevilni projekti, strategije in iniciative ter primeri \u2018dobrih\u2019 praks, se iskanje enozna\u010dnih odgovorov \u2013 kljub pove\u010danemu interesu teoretikov, snovalcev politik in pedago\u0161kih delavcev \u2013 (vse prepogosto) soo\u010da z vrsto zgre\u0161enih sre\u010danj in zamujenih prilo\u017enosti. Zadevo dodatno zaplete tudi dejstvo, da je odziv politik(ov) v najbolj\u0161em primeru enostranski ali pa dvoumen. Tudi zaradi tega je probleme in izzive v vzgoji in izobra\u017eevanju potrebno misliti v vsej svoji kompleksnosti in protislovnosti.<\/p>\n
To nalogo z veliko mero uspe\u0161nosti opravlja vsebinsko podro\u010dje raziskovanja. Njegova vloga je v zadnjih nekaj desetletjih vse prej kot obrobna ali zanemarljiva: temeljno in aplikativno raziskovanje, mednarodne primerjalne raziskave izobra\u017eevalnih dose\u017ekov, na podatkih in dejstvih utemeljene politike, vloga in pomen evalvacije kakovosti v sistemu vzgoje in izobra\u017eevanja ter akcijsko raziskovanje, ki uspe\u0161no presega razkorak med teorijo in prakso \u2013 v kolikor jasna oz. dolo\u010dljiva lo\u010dnica med obema razse\u017enostma, seveda, obstaja \u2013 so samo nekateri izmed indikatorjev vloge in pomena raziskovanja pri uvajanju sprememb in novosti v vzgoji in izobra\u017eevanju. Kljub temu pa se raziskovanje v vzgoji in izobra\u017eevanju soo\u010da tudi z vrsto problemov in izzivov. Ob\u010dutno ni\u017eja sredstva, ki se jih zadnja leta namenja raziskovanju in razvoju nasploh, redukcionisti\u010dno pojmovanje procesa edukacije, ki je v skladu z neoliberalno doktrino zvedeno na tr\u017eno pojmovanje izobra\u017eevanja oz. znanja, so\u010dasna komercializacija raziskovalne dejavnosti kot tudi zahteve po neposredni \u2018uporabnosti\u2019 rezultatov raziskovalnega dela, so samo nekateri izmed negativnih trendov, ki mu raziskovalci na \u0161ir\u0161em vsebinskem podro\u010dju vzgoje in izobra\u017eevanja \u2013 bolj ali manj \u2013 (ne)uspe\u0161no kljubujejo.<\/p>\n
Te probleme in izzive v veliki meri uspe\u0161no presega vse ve\u010dja interdisciplinarnost v raziskovanju. Pedagogika in andragogika, razvojna in socialna psihologija, filozofija vzgoje, sociologija edukacije, kulturologija, \u0161tudije spolov, etni\u010dne in migracijske \u0161tudije, management v vzgoji in izobra\u017eevanju, lingvistika in teorija diskurza, antropologija itn., so pomembno prispevale k revitalizaciji raziskovanja v vzgoji in izobra\u017eevanju. To potrjujejo tudi \u0161tevilni primeri povezovanja raziskovalcev in predavateljev na fakultetah ter pedago\u0161kih delavcev, ki ima v Sloveniji \u017ee dolgo tradicijo.<\/p>\n
V ta namen sta Pedago\u0161ki in\u0161titut ter Slovensko dru\u0161tvo raziskovalcev na podro\u010dju edukacije v letu 2016 organizirala 1. nacionalno znanstveno konferenco z naslovom \u2018Raziskovanje v vzgoji in izobra\u017eevanju\u2019, ki je potekala v torek, 27. septembra 2016, v prostorih Fakultete za ra\u010dunalni\u0161tvo in informatiko ter Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (Ve\u010dna pot 113, Ljubljana). Osnovni cilj konference je bil diseminacija rezultatov raziskav ter izmenjava izku\u0161enj, identifikacija klju\u010dnih problemov, izzivov in ovir v vzgoji in izobra\u017eevanju ter spodbujanje in razvoj raziskovanja nasploh. Na konferenci sta kot vabljena predavatelja sodelovala prof. Michael Hand, PhD, z Univerze v Birminghamu in dr. Zdenko Kodelja s Pedago\u0161kega in\u0161tituta<\/a>. Prav tako je bilo na konferenci podeljeno priznanje za \u017eivljenjsko delo<\/a> Pedago\u0161kega in\u0161tituta in SLODRE.<\/p>\n red. prof. dr. Igor \u017d. \u017dagar, direktor Pedago\u0161kega in\u0161tituta Tako v strokovnih in akademskih razpravah kot tudi v vsakdanji pedago\u0161ki praksi se pogosto soo\u010damo s problemi in izzivi, na katere nimamo enozna\u010dnega pogleda, \u0161e manj pa jasnega ali prepri\u010dljivega odgovora. Kakor potrjujejo \u0161tevilni projekti, strategije in iniciative ter primeri \u2018dobrih\u2019 praks, se iskanje enozna\u010dnih odgovorov \u2013 kljub pove\u010danemu interesu teoretikov, snovalcev politik in pedago\u0161kih […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"parent":9513,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"class_list":["post-3380","page","type-page","status-publish","hentry"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3380","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3380"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3380\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5143,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3380\/revisions\/5143"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/9513"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3380"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nred. prof. dr. Pavel Zgaga, predsednik SLODRE
\ndr. Mitja Sardo\u010d, predsednik programskega odbora<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"