{"id":3421,"date":"2018-03-06T11:08:21","date_gmt":"2018-03-06T11:08:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.pei.si\/oecd-pisa-vsaj-nerodna-interpretacija-lekcija-iz-nemcije-2\/"},"modified":"2018-03-06T11:08:21","modified_gmt":"2018-03-06T11:08:21","slug":"oecd-pisa-vsaj-nerodna-interpretacija-lekcija-iz-nemcije-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.pei.si\/en\/oecd-pisa-vsaj-nerodna-interpretacija-lekcija-iz-nemcije-2\/","title":{"rendered":"OECD PISA vsaj nerodna interpretacija: lekcija iz Nem\u010dije"},"content":{"rendered":"

Ali se lahko na\u0161a \u0161olska politika kaj nau\u010di iz tega? Pa se \u017eeli?<\/h4>\n

9. februarja 2018 je v nem\u0161kem \u010dasopisu Die Zeit iz\u0161el komentar (opozorilo) prof. dr. Eckharda Kliemeta, enega vodilnih nem\u0161kih raziskovalcev na podro\u010dju edukacije. Dr. Klieme je direktor oddelka za Kakovost izobra\u017eevanja in evalvacijo na nem\u0161kem in\u0161titutu DIPF (Deutsches Institut f\u00fcr internationale p\u00e4dagogische Forschung (Nem\u0161ki in\u0161titut za mednarodne pedago\u0161ke raziskave) in v sodelovanju vodi ekipo, ki je na mednarodni ravni zadol\u017eena za pripravo vpra\u0161alnikov za raziskavo PISA 2018.
\nV \u010dlanku dr. Klieme najprej opozori na to, da je OECD PISA po\u017eela \u017ee veliko zanimanja nem\u0161ke javnosti (npr. t. im. PISA \u0161ok v letu 2001), da pa v\u010dasih veliko pozornosti pritegne tudi zato, ker so rezultati raziskave napa\u010dno (ali pa vsaj preve\u010d pompozno) interpretirani (podaja tudi nekaj primerov oblikovanja \u0161olskih politik v Nem\u010diji na podlagi takih interpretacij). Nato pa komentira izsledke najnovej\u0161e \u0161tudije o \u0160olski uspe\u0161nosti socialno \u0161ibkih u\u010dencev, ki jih je konec januarja predstavil Andreas Schleicher (direktor sekcije za izobra\u017eevanje pri OECD). V \u0161tudiji so ugotovili, da se je v Nem\u010diji od leta 2006 (v primerjavi z drugimi dr\u017eavami) odstotek \u201crezilientnih\u201d u\u010dencev zelo pove\u010dal. Nadalje so v \u0161tudiji predstavili tudi faktorje, ki prispevajo k spodbujanju \u201crezilientnosti\u201d u\u010dencev. Dr. Klieme posebej komentira pozitivno \u0161olsko klimo, vklju\u010denost v celodnevno \u0161olo ter \u201cdobro socialno me\u0161anico\u201d, ki naj bi pozitivno prispevale k zvi\u0161anju odstotka \u201crezilientnih\u201d u\u010dencev. Pojasni napa\u010dno interpretacijo glede u\u010dinkov celodnevne \u0161ole na kompetence posameznikov, kjer so pri OECD upo\u0161tevali zgolj \u0161tevilo aktivnosti izven pouka. To \u0161tevilo je v gimnazijah najvi\u0161je in \u010de pri analizah upo\u0161tevamo tip \u0161ole, u\u010dinka v podatkih ni ve\u010d mogo\u010de zaznati. Skratka, rezultati o\u010ditno tega, kakor slednje izpostavlja OECD, ne ka\u017eejo, delno so nepravilno interpretirani, sklepi izhajajo\u010d iz tega pa (preve\u010d) drzni. In takih je \u0161e nekaj interpretacij in sklepov. Glede konceptov, ki so predmet njegovega odziva opozori tudi na to, da je poskus OECD, da slednje utemeljuje s PISA podatki kot \u00bbposkus nekaj zgraditi na pesku\u00ab. Opozori tudi na to, da \u0161tudija PISA ne prou\u010duje sprememb v posameznih \u0161olah, da iz njenih rezultatov ni mogo\u010de sklepati o katalogu ukrepov kako “trajnostno spodbujati” raven kompetenc v \u0161oli. Toda ravno to \u017eeli OECD, pravi. Na na\u010din, da posku\u0161a vplivati \u200b\u200bna \u0161olsko politiko sodelujo\u010dih dr\u017eav v \u0161tudiji PISA. Opozori, da so tudi v Nem\u010diji bili potenciali in omejitve \u0161tudije v\u010dasih napa\u010dno razumljeni. Od razprave o takih napakah upa, da se bodo nau\u010dili uporabljati PISA podatke resno, pregledno in tudi ne pompozno.
\nIn zakaj sploh to pi\u0161em? Razloga sta dva. Na\u0161o \u0161olsko politiko \u017eelim na kratko opozoriti na omejitve OECD raziskave PISA, ki se zdi kot panaceja za vse re\u0161itve na podro\u010dju sistema vzgoje in izobra\u017eevanja v Sloveniji (ne glede na to o kateri ravni vzgoje in izobra\u017eevanja sploh govorimo). Drugi razlog je ta, da se \u017ee nekaj \u010dasa spra\u0161ujem, \u010de si Slovenija \u0161e sploh \u017eeli neodvisnega (zunanjega merjenja) dose\u017ekov (kognitivnih in nekognitivnih) na podro\u010dju osnovne \u0161ole.<\/p>\n

    \n
  1. Glede na debate zadnjih nekaj mesecev (v nekaterih primerih tudi nekaj zadnjih let, vsaj od 2014 naprej) je potrebno opozoriti na nekaj dejstev, ki bi prav tako lahko pripomogle k transparentnej\u0161i in ustreznej\u0161i interpretaciji podatkov raziskave PISA v Sloveniji. Naj na\u0161tejem le nekaj teh: PISA ni raziskava, ki bi merila osnovno\u0161olsko znanje, ne poro\u010da o dose\u017ekih posameznih \u0161ol, ni popolnoma o\u010di\u0161\u010dena konteksta \u0161ole od vseh drugih kontekstov (v katerih se nahajajo \u0161olajo\u010di se) \u2013 ni vezana na kurikul, prav tako ne na specifi\u010dni razred \u0161olanja, \u010de meritve opravlja na ra\u010dunalniku, \u0161e ne pomeni, da meri ra\u010dunalni\u0161ko in informacijsko pismenost, konceptualizacija pismenosti v PISA se osredoto\u010da na kompetence za trg dela, ne na \u0161olsko znanje itd. In \u0161e konkretno opozorilo: ko boste zvedli celotno izobra\u017eevanje zgolj na kompeten\u010dni pristop, boste ustavili produkcijo novega znanja. In to je skrb zbujajo\u010de.<\/li>\n
  2. Skrb zbujajo\u010de so tudi nekatere druge odlo\u010ditve na podro\u010dju mednarodnih raziskav znanja. Odlo\u010ditev, da Slovenija \u201czaenkrat\u201d ne sodeluje v Mednarodni raziskavi ra\u010dunalni\u0161ke in informacijske pismenosti (IEA ICILS), nato je pri\u0161la odlo\u010ditev, da \u00bbzaenkrat\u00ab ve\u010d ne sodeluje v Mednarodni raziskavi matemati\u010dne in naravoslovne pismenosti (IEA TIMSS). Sedaj je pod vpra\u0161ajem tudi sodelovanje v Mednarodni raziskavi dr\u017eavljanske vzgoje in izobra\u017eevanja (IEA ICCS). Mislim, da so kratice kar povedne. Slovenija se o\u010ditno \u017eeli re\u0161iti sodelovanja v neodvisnih mednarodnih primerjalnih raziskavah organizacije IEA (Mednarodna organizacija za raziskovanje izobra\u017eevalnih u\u010dinkov). Naj spomnim samo nekaj, IEA ni organizacija, katere cilj bi bil ekonomski razvoj, temve\u010d je nastala na pobudo UNESCA, in to \u017ee 60 let nazaj, s ciljem izbolj\u0161ati izobra\u017eevanje na globalni ravni, na na\u010din, ponuditi relevantne primerjave. Tako so tudi koncipirane IEA raziskave, enakovredno upo\u0161tevaje vse kulturne in druge kontekste posameznih \u0161olskih sistemov, ve\u010dina jih temelji na \u0161olskem kurikulu (v\u010dasih celo na posameznih u\u010dnih na\u010drtih). Kak\u0161ni dve leti nazaj je bil v Sloveniji prof. dr. David Rutkowski. Takrat je s skrbjo vpra\u0161al in opozoril na slednje \u00bbAli boste res prihodnost izobra\u017eevanja v Sloveniji polo\u017eili v roke organizaciji OECD, katere temeljni cilj je ekonomski razvoj, organizaciji, ki \u017eal tudi sama ni znala napovedati zadnje ekonomske krize?\u00ab. Pa to ve\u010d ne more biti le odgovornost trenutne resorne ministrice, ki je po izobrazbi sicer ekonomistka. Vendarle tudi ne mislim, da le sama sprejema odlo\u010ditve o vklju\u010devanju Slovenije v posamezne mednarodne primerjalne raziskave \u2013 skrbi pa me, kdo so torej ti svetovalci, ki pripomorejo k takim odlo\u010ditvam ? To postaja problem celotne Slovenije, predvsem pa njenega razvojnega potenciala. Trenutno se namre\u010d izogibamo neodvisnim povratnim informacijam podro\u010dij STEM (naravoslovje, tehnologija, in\u017eenirstvo, matematika) in podro\u010dju dr\u017eavljanske vzgoje. Pa niso to ravno podro\u010dja, ki jim taista \u0161olska politika daje tako velik pomen za prihodnost Slovenije? \u010cetudi se priklju\u010dimo naslednjemu \u00bbvlaku\u00ab raziskav, (primerjalnih) podatkov o stanju slovenskega osnovnega \u0161olstva (na zadevnih podro\u010djih) ne bomo imeli kak\u0161no desetletje. \u010ce ne drugega, vsaj nenavadno po\u010detje. Seveda pa v tej dr\u017eavi ni problem nameniti dodatnega pla\u010dila OECDju za recimo Diagnosti\u010dno \u0161tudijo o stanju ve\u0161\u010din v Sloveniji. Pa \u0161e kaj bi se verjetno na\u0161lo.<\/li>\n<\/ol>\n

    S takimi odlo\u010ditvami se pravzaprav vra\u010damo v leta pred osamosvojitvijo oziroma \u0161e dlje, ko smo sicer znali ceniti prilo\u017enosti, ki jih imamo s taistimi mednarodnimi raziskavami znanja, in se priklju\u010dili tovrtnemu raziskovanju. Pa naj opozorim \u0161e na eno primerjavo z Nem\u010dijo (ki jo, ne le na podro\u010dju \u0161olstva, temve\u010d tudi na gospodarskem in \u0161e kak\u0161nem podro\u010dju tako radi opevamo). Trenutno so zelo pestre debate o sestavi nove koalicije v Nem\u010diji. Ja, kakorkoli se bo to \u017ee izteklo, vsaj malce bolj dolgoro\u010dno gledajo na stvari. In sicer posebno skrb v prora\u010dunu nameravajo nameniti izobra\u017eevanju, raziskovanju. Kar je seveda dale\u010d od tega kako dale\u010d vidi slovenska (\u0161olska) politika.<\/p>\n

    Pri vsem skupaj nikakor ne \u017eelim re\u010di, da povratna informacija, ki jo dobimo iz \u0161tudije OECD PISA ni pomembna, relevantna. A prosim, uporabljaje te informacije dovolj kriti\u010dno in se pri oblikovanju \u0161olske politike zana\u0161ajte \u0161e na katero drugo relevantno informacijo. Predvsem pa tisto, \u010de \u017eelite oblikovati \u0161olsko politiko, ki se pravzaprav ukvarja z izobra\u017eevanjem \u2013 znanjem (kakorkoli ga \u017ee definiramo) v vseh njenih perspektivah.<\/p>\n

    Dr. Eva Klemen\u010di\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Ali se lahko na\u0161a \u0161olska politika kaj nau\u010di iz tega? Pa se \u017eeli? 9. februarja 2018 je v nem\u0161kem \u010dasopisu Die Zeit iz\u0161el komentar (opozorilo) prof. dr. Eckharda Kliemeta, enega vodilnih nem\u0161kih raziskovalcev na podro\u010dju edukacije. Dr. Klieme je direktor oddelka za Kakovost izobra\u017eevanja in evalvacijo na nem\u0161kem in\u0161titutu DIPF (Deutsches Institut f\u00fcr internationale p\u00e4dagogische […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3421","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3421","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3421"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3421\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3421"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3421"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3421"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}