Dr. Novak Bogomir<\/p>\n
<\/p>\n
januar, 2018<\/p>\n
\u0160tiri teorije tehnolo\u0161kega razvoja<\/p>\n
Dr\u017eavni zbor je na seji dne 24. 5. 2011 sprejel Resolucijo o raziskovalni in\u2028inovacijski strategiji Slovenije 2011\u20132020 (ReRIS11-20). Resolucija predvideva v prihodnosti primat Azije pred drugimi kontinenti. Slovenija bo tehnolo\u0161ki razvoj z raziskovalno in inovativno dejavnostjo podpirala zaradi kvalitete \u017eivljenja in bolj\u0161ega izkoristka \u010dlove\u0161kih virov.<\/p>\n
Zaradi hitrega in \u017ee kar stihijskega razvoja informacijske tehnologije, je potreben temeljni razmislek o tem, kako usmerjati tehnolo\u0161ki razvoj, da bo primeren za \u010dloveka. Najprej ugotavljamo, da gojimo do novih tehnologij \u0161tiri tipi\u010dne odnose. Ti so:
\n1. apologetski odnos, ki zagovarja samo pozitivne u\u010dinke, ne pa tudi negativnih.
\n2. negativisti\u010dni odnos, ki tehnologijo odklanja zaradi nevarnosti, ki jo prina\u0161a;
\n3. instrumentalisti\u010dni racionalisti\u010dni odnos glede na vrednotne cilje in
\n4. kompleksno ambivalentni odnos, ki osmi\u0161lja teoretske in prakti\u010dne mo\u017enosti celovitej\u0161ega pristopa do (\u010dlovekove) narave in tehnologije znotraj \u0161ole oz. edukacije.
\nTi pomenijo razli\u010dne poglede na antropolo\u0161ke posledice sedanjega stanja razvoja tehnologij.<\/p>\n
Ad 1. Za apologete je zna\u010dilen tehnolo\u0161ki determinizem. Razlikujemo naslednje tri ravni tega determinizma:
\nprva raven je zgodovinska. Zanjo je zna\u010dilno, da pojasnjuje vzpon moderne civilizacije z razvojem tehnologije.
\nDruga raven je sociolo\u0161ka. Zanjo so sredstva za dosega nje gospodarskih, dru\u017ebeno-ekonomskih, politi\u010dnih, kulturnih in edukacijskih ciljev zgolj tehnolo\u0161ka.
\nTretja raven zadeva tehnogarhi\u010dni prodor tehnologije v vsakdanjo kulturo. Zaradi tega smo nezavedno z njo determinirani pri vsakem koraku. Primeri: \u010dlan dru\u017eine, ki kupi vsak nov tehni\u010dni aparat zaradi posodabljanja gospodinjstva ni ni\u010d manj determiniran kot politik, ki odobri vsako novo oro\u017eje, ki utegne odlo\u010diti zmago nad sovra\u017enikom. Posodabljanje pouka v \u0161oli poteka v smislu prilagajanja didaktike novi u\u010dni tehnologiji.<\/p>\n
Tehnolo\u0161ki apologeti oz. advokati najpogosteje utemeljujejo razvoj tehnologije v preseganju \u010dlovekovih pomanjkljivosti, ki jih ima \u010dlovek v primerjavi z \u017eivalmi (Gehlen, 1961) in njegovem sovra\u017enem odnosu do narave, ki ga ogro\u017ea. Gehlen ne vidi v tehniki\/tehnologiji le vloge specializacije \u010dlovekovih funkcij, ampak opredmeten na\u010din evolucijskega u\u010dlove\u010denja, saj se brez izuma orodij \u010dlovek ne bi bil \u010dlovek. Tehnologija je specifi\u010dno \u010dlovekov izum, ki upo\u0161teva dolo\u010dene zakonitosti za posebne cilje. Stalno vpra\u0161anje pa je, ali smo gospodarji izumov, ali pa smo ‘prometejsko osramo\u010deni’ (Andersov izraz) kot njihovi objekti. Pogosto ostaja nereflektirano, kdaj se dobronamerni cilji razvoja tehnologije obrnejo v njihovo nasprotje. Prometejski zagnanosti tehnoznanosti sledi epitejska humanistika kot tista mehka veda, ki gleda nazaj in zaostaja. Varuje neuni\u010dljiv duh v uni\u010dljivi materiji z razpadanjem v pradelce.<\/p>\n
Po eni strani ima tehni\u010dne naprave razli\u010dne pozitivne funkcije, kot so nadome\u0161\u010danje \u010dloveko vih organov s presajanjem, krepitev oslabelih funkcij in razbremenitev (nem. Entlastung) (Gehlen, 1961). Razbremenitev pomeni prenos fizi\u010dnih in psihi\u010dnih funkcij na tehni\u010dne naprave. S prometnimi sredstvi nadome\u0161\u010da noge, s kladivom podalj\u0161uje roke, s stroji mi\u0161ice, z ra\u010dunalnikom mo\u010d intelekta. \u017dal se razvoj dogaja v smeri prekomernega dela zaposlenih in brezposelnosti nekvalificiranih delavcev oz. tehnolo\u0161kih prese\u017ekov. \u0160ele postopno se u\u010dimo razlikovati, kdaj se pozitivni u\u010dinki tehnologijo prevesijo v negativne. Napa\u010dno je, da apologeti slednje zanemarjajo.<\/p>\n
Ad 2. Zloraba tehni\u010dnih naprav izkazuje negativne in neza\u017eelene rezultate, po\u0161kodbe, smrtne \u017ertve, onesna\u017eevanje okolja. Po eksploziji prvih dveh atomskih bomb v Hiro\u0161imi in Nagasaki ju avgusta 1945 je jasno, da zloraba tehni\u010dnih naprav v voja\u0161ke namene preti z uni\u010denjem \u017eivljenja celega sveta. Soo\u010deni smo \u017ee z delnimi tehni\u010dnimi destrukcijami (npr. nesre\u010da v atomski elektrarni v Fuku\u0161imi 2011, bruhanje nafte na naftni plo\u0161\u010dadi v Mehi\u0161kem zalivu 2010).<\/p>\n
Ne gre pa le za naklju\u010dne zlorabe, ampak za temeljne antropolo\u0161ke omejitve. Po Spenglerju pomeni pohlep po ve\u010d mo\u010di neustavljiv tehni\u010dni konec na\u0161e civilizacije. V bistvu gre za njegovo iskreno priznanje nesposobnosti samoomejevanja. Spengler (1931, 2013) je opazil, da \u010dlovekove potrebe niso nikoli zadovoljene, zato je instrumentalizacija nedokon\u010dan projekt v kon\u010dni civilizaciji. Ni\u010d nenavadnega, saj sedem glavnih grehov z napuhom in pohlepom na \u010delu generira nenasitnost v kapitalisti\u010dni neoliberalni te\u017enji gospodovanja nad naravo.<\/p>\n
Stremeti bi morali k sonaravnemu in so\u017eitvenemu so-bivanju, ne pa k navidezni neodvisnosti, ki nas spravlja v \u0161e ve\u010djo odvisnost sebe od vseh razpolo\u017eljivih naprav in drugega kot su\u017enja, robota. Nastaja totalna instrumentalizacija vsega \u017eivega kot razpolo\u017eljivega. Spengler je fatalististi\u010dno katastrofi\u010dni mislec, ki je bil iskreno prepri\u010dan, da se tehni\u010dnega razvoja ne da ustaviti, \u010deprav drvimo v prepad.<\/p>\n
Kako interpretirati Heideggrovo tezo, da v bistvu tehnike ni ni\u010d tehni\u010dnega? Kritika tehnike se omejuje na ontologijo tu-biti s samo implicitno eti\u010dno-aksiolo\u0161ko ravnijo. Za Heideggerja je \u010dlovek po eni strani skrbni pastir biti, po drugi strani pa je zaskrbljena tu-bit. Skrb za pre\u017eivetje ni isto kot skrb za avtenti\u010dno eksistenco. Manjka mu verovanje v mo\u010d preseganja nihilizma. To vodi do nemo\u010di pred usodo in celo pred lastno vestjo. To vodi k raznim endizmom zaradi prevladujo\u010de priro\u010dnosti, ki depersonalizira. \u010clovek je \u0161e vedno zavezan funkcionalisti\u010dnemu odnosu do tehnike, namesto da bi tvegal in poiskal mo\u010d sebi. Eksisten cialisti so postavili \u010dloveka pred absurdni zid njegove tesnobe in strahu. To pa ne more ostati zadnja razvojna instanca dobrih namenov. Videti je, da je \u010dlovek tehniki izro\u010den, po drugi strani pa je od nje odvisen. Po Finku je to eden izmed eksistencialnih modusov poleg dela, igre, vzgoje.<\/p>\n
Ad 3. Nihilisti\u010dni instrumentalizem podpira pozitivisti\u010dna nevtralnost vrednot (nem. Wert freicheit). Ni pomembno, za kak\u0161ne namene in cilje tehni\u010dne naprave uporabljamo. Filozofija morale in bioetika pa morata vedeti, ali so nameni dobri ali zli, ker slednje odklanja. Obstaja sicer ve\u010d vrst etike, a omenjeno razlikovanje je njihova skupna predpostavka.<\/p>\n
Pozitivizem je zna\u010dilen za instrumentalisti\u010dno razumevanje. Habermas razlikuje med dvema vrstama racionalnosti kot sta 1. instrumentalno racionalnostjo s tehni\u010dnim znanjem in 2. smotrno racionalnostjo (nem. Zweckrationalitaet) z znanjem o osvobajanju \u010dloveka, sku\u0161a prese\u010di tehni\u010dni racionalizem z dialogom o svetu \u017eivljenja. Z osvobajajo\u010dim kompeten\u010dnim znanjem presegamo tehnolo\u0161ki determinizem zgolj tehni\u010dnega znanja (Habermas, 1971). Res je, da se nosilci tehni\u010dnega in osvobajajo\u010dega znanja ne razumemo brez dialoga. Habermas (2001) se zavzema za prihod nost \u010dlove\u0161ke narave v imenu svobode duha in smotrne racional nosti nasproti instrumentalni. Podobno pri M. Webru (1980) funkcionira odnos med formalno racionalnostjo, ki sloni na etiki prepri\u010danja (nem. Gessinungsethick) in materialno racional nostjo, ki sloni na etiki odgovornega ravnanja (nem. Verantwortungsethick). Tedaj ne gre za to, da bi se \u010dlovek razumske racionalnosti v celoti odpovedal, ampak da bi jo smiselno usmerjal. Priporo\u010dljiv je odprt in ne zaprt odnos do sveta.<\/p>\n
Ad 4. Kompleksna celostna antropologija tehnologije vklju\u010duje vse vidike \u010dloveka in sveta. vanjo vklju\u010dujemo tudi eksistencialisti\u010dno filozofijo in filozofijo \u017eivljenja. V medsebojni komunikaciji med protagonisti enostranskih vidikov pod ad 1, ad 2 in ad 3. \u0160ele \u010dlovek kot biopsihosocialno in duhovno bitje ve, kaj dejansko potrebuje in kaj je zanj ne le nepotrebno, ampak tudi \u0161kodljivo oz. smrtonosno. Zaradi razlikovanja med biofilijo in nekrofilijo, mora filozofija presojati med apologijo in kritiko tehnike\/tehnologije. Najbolj ekstremni na\u010din na\u0161ega bivanja v svetu je tehnocentri\u010den, ker se \u010dlovek v celoti identificira s tehnolo\u0161kim delovanjem. Je pa tudi tehnokratski, ker se \u010dlovek podreja tehnologiji, ki ima oblast nad njim. Tak\u0161nega \u010dloveka imenujemo tehni\u010dni \u010dlovek (lat. homo technicus). filozofija, ki zagovarja gospodovalno vlogo tehnologije, postane slu\u017eabnica tehnolo\u0161ke ideologije, ker bit sveta reducira na obstoje\u010de stanje tehnolo\u0161ke produkcije. To stanje sku\u0161a korigirati bioetika s svojo kriti\u010dno dr\u017eo.<\/p>\n
Z vidika kompleksnega razmi\u0161ljanja ima tehnologija pozitivne in negativne vidike. Apologija tehnologije je po eni strani nujna, ker je sicer sploh ne bi bilo smiselne uporabe v civilizaciji, po drugi strani pa je zaslepljena, ker zanemarja njene negativne u\u010dinke. Apologetsko nekriti \u010den odnos do tehnologije reducira vse bivajo\u010de tehno-logos, ki ga v smislu totalno institucio nalno-instrumentalisti\u010dni in\u017eeniringa, kakor ga zastopa tudi Popper (1950) v dru\u017ebenih vedah. Posledica je izguba smisla bivanja osebnosti posameznika.<\/p>\n
Zaradi kompleksnosti najdemo proti-argument racionalni redukciji \u0161e v delni iracionalnosti odnosa med \u010dlovekom in tehnologijo. Niti \u010dlovek niti stroj nista popolna perpetuum mobile v smislu nesmrtnosti prvega in nenehne uporabnosti drugega, ki ne bi nikoli postal odpadek. \u010clovek ne more biti nikoli popolnoma smotrno racionalen (Weber), da bi upo\u0161teval vse vidike delovanja s posledicami vred. Slabo pa je, da k temu ne te\u017ei in da se odpoveduje tako kriti\u010dne analize dru\u017ebe kot tudi sodelovanja po skupnem eko-socialnem na\u010drtu. Iracionalnosti, nepredvidljivosti in prekarnosti svetovnega dogajanja ne pogojujejo le skrite napake posameznih tehni\u010dnih naprav, ampak tudi neobvladani destruktivni motivi izvajalcev. Kljub temu je predsodek o popolni racionalni kontroli popularno zna\u010dilen za moderno.<\/p>\n
Prometej je uvidel, da \u010dlovek ni mogel pre\u017eiveti v primarni divji naravi brez pomo\u010di osnov nih orodij (posledic odkritja ognja), danes pa ne zna \u017eiveti brez komunikacijsko-informacij ske razvite tehnologije. Prometejska sramota pa je, da \u010dlovek ne le, da nima \u017eivalskih instink tov, ampak so mu tudi naravna \u010dutila zakrnela na ra\u010dun podalj\u0161anih \u010dutil (o\u010dala, daljnogled, mikroskop, zobne proteze,\u2026). Okoljevarstveniki zagovarjajo trajnostni razvoj, vendar pa \u010dlovek brez vsaj nekaterih virtualnih aparatur ne zna ve\u010d funkcionirati. Tehnologija v smislu svetovne nihilisti\u010dne (spletkarske mahinacije po Urban\u010di\u010du) proizvodnje mu ne more povedati, \u010demu naj kaj dela in zato rabi vzgojo za smisel.<\/p>\n
Apologeti tehnologije razumejo \u010dloveka zgolj kot tehni\u010dno bitje, s celostno ekolo\u0161kega in antropolo\u0161ko paradigmatskega vidika pa je \u010dlovek duhovno prese\u017eno bitje in mu zato zgolj tehni\u010dno-gospodarski razvoj ne zadostuje, ampak ga, nasprotno, pohablja. S tem, ko \u010dlovek spreminja sebe v surovino za trans-humani produkt, se odpira v brezno ni\u010da, ki je profani zacija, barbarizacija in terorizacija vsega obstoje\u010dega in je dale\u010d stran od svetosti \u017eivljenja.<\/p>\n
Videli smo, da sta najbolj nevarni deterministi\u010dna teorija, ki jo v praksi pogojujejo tehnogarhi in 2. indeterministi\u010dno katastrofi\u010dna teorija, ki jo zastopajo skrajni pesimisti. Tehnogarhi in libertarni tehnologi zastopajo tehnolo\u0161ki determinizem, redukcionizem in ekonomizem. Predpostavka je \u010dlovek kot problemati\u010dno ambivalentno bitje, ki izbira med dvema skrajnostima dobrega in zla, smiselnega in nesmiselnega. Vpra\u0161anje odnosa tehnologije in osebnega smisla je pluralno odprto \u017ee zato, ker sta oba pojma mnogozna\u010dna.<\/p>\n
Opredeljeni \u0161tirje tehnolo\u0161ki koncepti \u0161e ne dajo zanesljivih smerokazov za odlo\u010ditve v konkretnih situacijah. Gre za celostno \u2013 duhovno, ekolo\u0161ko, ekonomsko politi\u010dno in socialno psiholo\u0161ko vpra\u0161anje. Ne nazadnje ga ka\u017ee razumeti predvsem evolucijsko (npr. Lovelock), ki ni ve\u010d zgolj biolo\u0161ka.<\/p>\n
\u010cetrta industrijska revolucija (industry 4.0) predvideva v razvitih dr\u017eavah izgubo 5 milijonov delavcev. Povezala naj bi poslovne informacijske sisteme IT po omre\u017ejih in terminalih z vsemi stroji, procesi, predmeti, tablicami, pametnimi telefoni, internetom, oblakom. \u017de 30 let obstaja projekt CIM (computer integrated manufactoring), ki se, kar je manj znano, na ta na\u010din dopolnjuje. Gre za ra\u010dunalni\u0161ko integracijo tovarne in pisarne v proizvodnih pisarnah. V l. 2016 je bila v Davosu konferenca Svetovnega gospodarskega foruma Obvladovati 4. industrijsko revolucijo. Novi izrazi so smart factory, big data, connectivity, industrial internet of things, \u2026 Nemci so odprli nova delovna mesta (arhitekt 4.0, svetovalec, ) in celo \u0161tudijske smeri \u2013 razvojnik, tehnolog 4.0, itd. Med dr\u017eavami obstaja konkuren\u010dni boj v razvitosti tehnologij. To pomeni, da bomo zaostajali za tisti, ki jih razvijajo, \u010de jih mi ne bomo (Rakovec, Gorazd, 2015).<\/p>\n
V dobi pospe\u0161ene digitalizacije nekateri premi\u0161ljujejo o izbrisu profilov na Googlu, Faceboo ku, You Tubu, LinkedInu in podobno. Spletni vandalizem, kraja informacij in neavtorizirano spreminjanje informacij danes ni ni\u010d nenavadnega. Na\u0161i (osebni) podatki so postali preve\u010d dostopni in \u00bbVeliki brat\u00ab v smislu Orwellove zgodbe 1984 spremlja tudi vsak na\u0161 klik na internetu, saj ve\u010dina spletnih strani sledi uporabnikom s t.i. pi\u0161kotki. Izbris vseh uporabni\u0161kih ra\u010dunov lahko predstavlja zmedo in po drugi strani tudi Shizifovo delo, saj je dostop do dolo\u010denih vsebin poln preprek. Nev\u0161e\u010dno situacijo sta raziskala \u0161vedska razvijalca Wille Dahlbo in Linus Unneb\u00e4ck in lansirala internetno stran Deseat.me. Uporabnikom Google ra\u010duna nova stran omogo\u010da, da z enim klikom izbri\u0161ejo vse svoje sledi na svetovnem medmre\u017eju.<\/p>\n
Strokovnjaki so v ameri\u0161kih medijih \u017ee predstavili 8 zanimivih tehnolo\u0161kih stvaritev, ki bodo re\u0161evala Zemljo pred nadaljnjim uni\u010denjem.<\/p>\n
1. Vodik namesto naftnega goriva
\nZaradi vedno bolj “nemirnega” stanja na trgu z nafto znanstveniki i\u0161\u010dejo nova goriva, ki bi poganjala avtomobile. Nekateri re\u0161itev vidijo v vodiku, ki bi ga \u010drpali iz son\u010dne energije, vsaka hi\u0161a pa bi imela svoje \u010drpali\u0161\u010de. Avstralski znanstveniki so \u017ee razvili prvo prototipno vozilo na vodikov pogon in dokazali, da ne gre za fantazijo.<\/p>\n
2. Mre\u017ea senzorjev za klimatske spremembe
\nMre\u017ea kot kovanec velikih senzorjev, ki bi nadzorovali zrak ali vodo in druge klimatske spremembe, bi zelo pomagala gospodarstvu. Podoben sistem je \u017ee vzpostavljen v ameri\u0161kem zalivu San Diego in v Benetkah, kjer senzorji \u017ee obve\u0161\u010dajo o klimatskih spremembah in pomagajo ohranjati ob\u010dutljiv ekosistem.<\/p>\n
3. Drevesa, ki “jedo” nevarne odpadke
\nDrevesa in nizko grmi\u010devje, ki lahko raste v bli\u017eini tovarn \u2013 onesna\u017eevalk, naj bi zrak tudi pre\u010di\u0161\u010devala. K temu bo pripomogla posebna bakterija, ki so jo \u017ee razvili na britanski univerzi v Yorku.<\/p>\n
4. Nevtralizator jedrskih odpadkov
\nJedrske odpadke (JE Kr\u0161ko) bo mogo\u010de reciklirati. Znanstveniki ameri\u0161kega nacionalnega laboratorija Argonne v bli\u017eini Chicaga so z uporabo razli\u010dnih kemijskih tehnologij \u017ee razvili metodo “nevtraliziranja jedrskih odpadkov”.<\/p>\n
5. Oceanski roboti
\nZadnje klimatske spremembe so prizadele tudi morja in oceane ter v njih \u017eive\u010de \u017eivali. Dana\u0161nje ladje bodo nadomestili posebni roboti, ki so jih \u017ee razvili v Avstraliji. Ti se bodo lahko premikali po morskem dnu in od tam po\u0161iljali podatke svojim bazam.<\/p>\n
6. Pre\u010di\u0161\u010devalci vode
\nEden od dana\u0161njih problemov je tudi vedno ve\u010dje pomanjkanje pitne vode, kar pa bodo znanstveniki re\u0161ili s posebno metodo pre\u010di\u0161\u010devanja vode z ultarzvo\u010dnimi valovi. Ta tehnologija se \u017ee uporablja pri razbijanju kamen\u010dkov v se\u010dilih.<\/p>\n
7. Iskalci ogro\u017eenih vrst.
\nNa Zemlji je trenutno 16.000 znanih rastlinskih in \u017eivalskih vrst, ki jim zaradi vedno ve\u010djega onesna\u017eenja grozi izumrtje. Znanstveniki jim zato \u017eelijo vgraditi posebne nosilce, ki jih bodo obve\u0161\u010dali o okoli\u0161\u010dinah, v katerih se ogro\u017eene vrste nahajajo, in o mo\u017enih nevarnostih, ki jim pretijo. Zaradi velikega \u0161tevila ogro\u017eenih vrst bo ta postopek \u0161e nekaj \u010dasa potekal.<\/p>\n
8. Interaktivno dovajanje energije
\nKalifornijska dru\u017eba za plin in elektri\u010dno energijo trenutno razvija posebno daljnovodno mre\u017eo, ki bo podobna internetu in bo na preprost na\u010din vsa gospodinjstva oskrbovala s potrebno energijo.<\/p>\n
Gr\u017ean (2017, 234) pi\u0161e tudi o democidu kot na\u010drtovanemu odstranjevanju odve\u010dne\u017eev. Pape\u017e se zavzema, da bi tehnolo\u0161ki napredek slu\u017eil vsem. O duhovnem podjetni\u0161tvu je pisala \u017ee Zoharjeva.<\/p>\n
\u017de pred leti je napisal Holbeque roman Razpad delcev, ki je pokazatelj dru\u017ebene in kulturne dezintegracije. Nedavno so grozili izstopi grexit, nexit in frexit, zgodil se je brexit. Kandidat ke za nove samostojne dr\u017eavne enote so \u0161e Katalonija, \u0160kotska, Irska. Ko so zlo nacisti preoblikovali v dru\u017ebeno normo, ni bilo ve\u010d prepoznavno v dotedanji obliki.
\nJu\u017ena EU de\u017eela pra\u0161i\u010dev (PIIGS).<\/p>\n
Prehod iz 20. v 21. stoletje je zgodovinsko prelomen. To ozna\u010dujejo izrazi, kot so post moderna, postindustrujska dru\u017eba, holisti\u010dna paradigma itn. Tudi pri iskanju smisla naj bi pomagale nove tehnologije. Boj med mehanskim \u010dlovekom in organskim smislom, med svetom \u017eivljenja in svetom sistema \u0161e traja. Humanisti\u010dni psihologi, kot so Maslow, Frankl, Fromm, Rogers, zastopajo pritrjevalno stali\u0161\u010de do \u017eivljenja, ki vklju\u010duje smisel.
\nRazvoj tehnologije zadnjih sto let je obele\u017een z izumi: elektrika, \u017earnica, radio, televizija, internet, telefon, sateliti, mobitel, avtomobili, ladje, letala, podmornice, elektrarne, nuklearke, kemikalije, cepiva, zdravila,\u2026. Sledi \u0161e \u010dipiranje \u017eivali in \u010dloveka zaradi bolj\u0161e mre\u017ee nadzora in varnosti (Gr\u017ean, 284). \u010cip se vsadi pod ko\u017eo. Ljudje ga sprejemajo zaradi ugodja in poenostavljanje oz. olaj\u0161ave.
\nMo\u017ene edukacijske alternative za totalizacijo tehnologije<\/p>\n
Najbolj\u0161a hoja je tista, ki umu omogo\u010di, da sprosti domi\u0161ljijo. Tako Fr\u00e9d\u00e9ric Gros, francoski filozof, zdru\u017ei mi\u0161ljenje in hojo, ti najbolj naravni \u010dlove\u0161ki aktivnosti. Gros bi na\u0161el somi\u0161lje nike pri peripatetikih, Nietzscheju, Rousseauju, Thoreauju in Wordsworthu, Kantu.
\n\u010ceprav ja hoja gibanje, pa je veliko bli\u017ee ustvarjanju kot \u0161portu. S \u0161portom pravzaprav nima ni\u010d skupnega. Hoja probleme, o katerih razmi\u0161ljamo, naredi la\u017eje re\u0161ljive, saj do njih vzpostavi razdaljo, iz kateri jih uzremo v povsem druga\u010dni lu\u010di.
\nFr\u00e9d\u00e9ric Gros\u00a0pravi: \u00bbSam hojo opredeljujem predvsem kot duhovno vajo. Je tisto, kar nam omogo\u010da graditi, utrjevati, \u010drpati iz odnosa do samega sebe, ki se zatem preobrazi v odnos do drugih, do sveta in do svoje lastne preteklosti. Hoja je preizkus, s pomo\u010djo katerega postane mo navzo\u010di sami po sebi.\u00ab Po Heideggerju je naloga mi\u0161ljenja ta da razume prisotnost oz. navzo\u010dnost. Harmoni\u010dna glasba je najbolj\u0161a alternativa \u0161kodljivim tehnologijam. Ansambel Verduna goji posodobljen pra-zvok starih kultur in z njim zdravi razli\u010dne te\u017eave.
\nObi\u010dajno ne pomislimo, da nespornost totalizacije kot nasilnega poenotenja pomeni spornost humanizacije. Grozi nevarnost tehnolo\u0161ke totalizacije, ker razvoj tehnologije lahko \u010dlove\u0161ki svet popolnoma raz\u010dlove\u010di, ko ga oropa \u017eivljenjskega smisla. Ta se razvija v okviru antropo centri\u010dne, dualisti\u010dne instrumentalisti\u010dne mehanicisti\u010dne paradigme, ki se \u0161e vedno premalo umika ekolo\u0161ki, holisti\u010dni paradigmi. \u010clovek se nerad zbudi iz razsvetljenskega dogmatskega dreme\u017ea. Adorno in Horkheimer sta opozorila na to, da ima razsvetljenstvo totalitarno napako. Zato ne za\u017eivi pluralizem demokrati\u010dnih interesov. Enostransko oholi partikularizem se spozna tudi pri upravljanju z novimi interaktivno komunikacijskimi tehnologijami.<\/p>\n
Odpornost do novih tehnologij predstavljajo alternativne pedagogike, ki pomagajo u\u010dencem najti smisel \u017eivljenja po Franklu, Lukasovi, Krishnamurtiju in Finku. Spoznavne so po pedago\u0161kih smereh Reggio Emilia, pedagogike poslu\u0161anja, waldorfske in Montessori pedagogike, kakovostne \u0161ole po konceptu W. Glasserja. Znotraj vzgoje za smisel \u017eivljenja je eti\u010dno uporabljati nove tehnologijo v skladu s \u010dlove\u0161kimi potrebami in ne ve\u010d po rasto\u010dih umetnih potrebah. Z razvojem dobrodelnih organizacij, lokalno socialno kooperativo, alternativnimi pedago\u0161kimi metodami je mogo\u010de najti nove poti humanizacije nasproti tehnolo\u0161ki totalizaciji.
\n\u0160kobaljeva v\u00a0\u010cuje\u010dnosti in vzgoji vsebuje uporabna \u017eivljenjska izkustva, ki jih pripoveduje skozi zgodbe in modre misli. \u010cuje\u010dnosti oz. budnosti (ind. seti, ang. mindfulness) se je u\u010dila v Indiji in jo predstavlja na svoj na\u010din. Kot ‘son\u010dno osebnost’ jo pri pouku \u0161pan\u0161\u010dine veseli, da lahko nenehno ustvarjalno eksperimentira z mladimi, pu\u0161\u010da svoje probleme pred vrati u\u010dilnic in mlade vodi k novim uspehom. \u010cuje\u010dnost raz\u0161irja na vsakdanje medsebojne odnose. \u017divljenjske zgodbe so se pokazale kot izredno u\u010dinkovito sredstvo za motiviranje tako mladine, kot tudi vseh drugih. To je tudi eden izmed na\u010dinov, kako se izogniti \u0161kodljivim u\u010dinkom novih tehnologij.
\nSmo \u017ee v dru\u017ebi simulakra
\nV dru\u017ebi simulakra smo, ne pa (\u0161e) v dru\u017ebi znanja. \u010clovek je \u0161e vedno premalo vedo\u010de bitje zlasti kar zadeva premi\u0161ljenost glede posledic svojih dejanj. Ni trdnih meja med formalnim in neformalnim izobra\u017eevanjem, ker se pojavlja neformalno tudi znotraj formalnega. Ker smo bitja v situaciji, ki je za nas svet (eksistencialisti pravijo, da smo bitja v svetu), se ve\u010dinoma u\u010dimo neformalno ali po sugestijah drugih.<\/p>\n
Kapital je v prvi vrsti tehnolo\u0161ka kategorija. Zato je tudi jasno, da poudarja inovativnost, podjetnost, kompeten\u010dno znanje in ve\u0161\u010dine, poslu\u0161nost trenutkom prilo\u017enosti za uspeh. Vendar pa \u017eivljenje, od katerega sku\u0161amo samo nekaj imeti, dolgoro\u010dno izgubljamo. Po eni strani smo nesporno v dru\u017ebi znanja, ker je \u010dedalje ve\u010d znanja v dru\u017ebenem produktu. Koli\u010dina akumuliranega znanja je najve\u010dja doslej. Vendar pa je to znanje razdrobljeno, prete\u017eno enostransko pozunanjeno, umerjeno na u\u010dinke in ne ponotranjeno in ga lahko izkori\u0161\u010da le pe\u0161\u010dica.<\/p>\n
Dru\u017eba znanja je precej diferenciran pojem glede na EU ve\u010d hitrosti. Znano je, da se razisko vanje razvija premo sorazmerno z vlo\u017eenimi finan\u010dnimi sredstvi. Dr\u017eave se razlikujejo po tem, koliko BDP dajejo za raziskovanje kot pridobivanje novega znanja. Slovenija je na repu EU. Ve\u010d dajejo skandinavske dr\u017eave, Nem\u010dija, \u0160vica, Avstrija in celo Portugalska. Pri nas oblasti bolj verjamejo v prikazovanje in celo friziranje rezultatov v poro\u010dilih kot pa v samo proizvodnjo. Tako var\u010dujejo. In \u010de in ko se bodo ‘zadeve’ kam premaknile, bodo spet imele prednost naravoslovne znanosti pred dru\u017eboslovnimi in humanisti\u010dnimi, ker so si prej izposlovale prostor na soncu. Tako ima halo efekt prednost pred tehtnim premislekom. Pri raziskovanju kompleksnih u\u010dinkov tehnologij bi morala vsa tri podro\u010dja interdisciplinarno sodelovati. Na ta na\u010din bi omilili u\u010dinke simulakrov oz. kopiranja. Na\u0161e razmi\u0161ljanje je samo na ravni hipotez. Smiselni napredek novih tehnologij predpostavlja uveljavljanje razli\u010dnih vrst u\u010denja.<\/p>\n
Neizogibno je, da mora vsak sam na na\u010din vse\u017eivljenjskega avtobiografskega u\u010denja ugotoviti, kaj je v novih tehnologijah zanj primernega in kaj ni. Ta meja je premi\u010dna, ker se tehnolo\u0161ke inovacije izbolj\u0161ujejo in vsaj nekatere postajajo cenej\u0161e. Vedeti je treba, da ‘u\u010dinkov’ ne spoznavamo le sproti, ampak tudi naknadno in da je glede \u0161kodljivosti npr. nastajanja novih bolezni \u017ee prepozno. Previdnost glede reklam ni odve\u010d. Res je, da smo zasuti s polresnicami kar pomeni, da nas ‘trgovci’ glede negativnih u\u010dinkov skoraj sploh ne sezna njajo. Ne poznam preizkusov, raziskav in evalvacij, ki bi pokazali, kaj je in kaj ni vredno. Nikakor ne bi smeli enostavno prevesti ali celo reducirati na\u0161ega naravnega primarnega \u017eivljenja na sekundarnega (second life).<\/p>\n
\u0160taudoharjeva (2017) ima do nove komunikacijske oz. informacijske tehnologije v ambivalenten odnos, kar pomeni po eni strani pozitiven, po drugi negativen. Neizprosen tehnolo\u0161ki razvoj je pri\u0161el \u017ee tako dale\u010d, da nas nadleguje no\u010d in dan. Sociolog Niklas Luhman je ponavljal zna\u010dilno stali\u0161\u010de, da komunikacija sama komunicira. Na lastni ko\u017ei ob\u010dutimo, kaj to pomeni. Vsakokrat, ko odpremo ra\u010dunalnik, pametni telefon, \u2026, smo zasuti z (dez)informacijami. Aktualizem je navidezna deviza zaprtega duha, je psevdokonkretnost. Lepimo se na razne olaj\u0161ave (facilitations) in dostopnosti, ne da bi bili posebej pozorni skozi katero okno gledamo, kateri in kak\u0161en vidik zastopamo.<\/p>\n
Znotraj nihlisti\u010dnega instrumentalizma smo nekriti\u010dni zbiratelji in pozabljivci (dez)informacij, ne da bi jih utegnili transformirati. Pustimo se zasvojiti. Ne vemo ve\u010d, \u010demu dolo\u010dena informacija slu\u017ei. V avtobusu beremo informaciji, ker so nam \u017ee ponujene na displayu. Prav tako na postajah gledamo reklame, ker so nam \u017ee predstavljene in ne moremo mimo njih. To je \u017ee prava ikononomanija v duhu Baudrillarda. Dru\u017eba simulakra deluje. Mlada dekleta vneto in zavzeto tipkajo po tablicah, kadar se vozijo z mestnimi avtobusi in tudi na postajah. Berkeley je imel prav: biti pomeni biti opa\u017een (lat. esse est percipi). Na ta na\u010din so opa\u017eeni anonimni ‘komunikatorji’ in nominalni recepientke. Pametne naprave imajo bolj\u0161i spomin kot navadni ljudje in si nas zapomnijo. Google \u017ee vnaprej ve, kak\u0161ne informacije pri\u010dakujemo od njega. \u017dal pa ne ponudi najbolj relevantnih.<\/p>\n
Mno\u017ei\u010dno se pustimo zasvojiti br\u017ekone zato, ker nepomembni \u017eelimo postati pomembni, nepriznani priznani. Na ta na\u010din se izena\u010dujemo s strukturo virtualnega sveta. Namesto skozi okno vlaka gledamo skozi okna tehnologije v virtualni svet kopij, v katerem sta original in realnost izginila (Baudrillard). Zakaj smo postali Slovenci skoraj svetovni prvaki v piratskem kopiranju? Ne le zato, ker nimamo ustrezne zakonodaje kot npr. v Avstriji, ampak tudi zato, ker majhni po inferiornih ob\u010dutkih ho\u010demo postati veliki. Uganjujemo neoliberalne trende in jih do- oz. \u0161e pre-hitevamo, da bi postali umetno nesmrtni.<\/p>\n
Nekateri tehnolo\u0161ki priseljenci se \u017eelijo \u010dim bolje uvrstiti med mlaj\u0161e milenijske digitalce, rojene okoli leta 2000. Dobro se je odpovedati tistih (dez)informacij, ki nas motijo. Motnje so znak, da ne\u010desa ne rabimo in da v dolo\u010dene okvire ne sodimo. Selektivna nepozornost ne zadostuje, potrebna je tudi selektivna pozornost. Film Avatar nam poka\u017ee, da duhovna senzibi lizacija pomaga pri premagovanju te\u017eav, ker pravo\u010dasno vemo, kaj nam preti. Nismo vsi enako senzibilizirani. Otopelost do ljudi zaradi stvari ni dobra. Galimbertijevi mladi skvoterji se po\u010dutijo odve\u010dne, ker jih odrasli ne zaposlijo. Da si ne bi generirali du\u0161evne motnje zaradi ‘komunikacije, ki z nami komunicira’. Digitalna demenca postaja zna\u010dilna \u017ee za otroke, ki jim ne postavimo meje do novih tehnologij.<\/p>\n
Doslej nismo definirali problema, kdo koga prej (psiholo\u0161ko) prebere. Nezavedno gre za tekmovanje. Papirnate in virtualne misli bere bralec. Po navadi jih pi\u0161ejo in pi\u0161emo tisti, ki s(m)o tudi sami ‘kaj primernega’ prebrali. Past je v tem, da ‘trgovci’ kupce prej psiholo\u0161ko preberejo kot pa ti spoznajo sami sebe. Pisci, ki prej preberejo te\u017enje bralcev, kot se ti ozavestijo, postanejo aktualni. V ZDA so zaznali problem ve\u010d napisanega kot prebranega. Ve\u010d je razpolo\u017eljivih produktov kot je kupljenih in porabljenih. Bipolarizacija sveta je v tem, da smo na eni strani v preobilju (ne)materialnega po drugi strani pa \u0161e bolj v pomanjkanju obojega kot neko\u010d.<\/p>\n
\u010clovek se je zaradi (iz)rabe imenitnih tehnologij \u017ee antropolo\u0161ko spremenil. Postal je bolj povr\u0161en, plitev (Carr), ne postavlja na prvo mesto neposrednih medsebojnih odnosov, ampak posredne in predmetne. \u010ce bodo ra\u010dunalniki od\u010ditavali na\u0161e misli, to ne bo nujno dobro. Pozitivno branje misli sodi k empatiji, negativno pa k zunanji kontroli. Kot pi\u0161e g. Ku\u010di\u0107 v drugem \u010dlanku \u00bbUstanovitelji informacijskih podjetij so naftni baroni\u00ab v isti Sobotni prilogi, si dru\u017eabna omre\u017eja zapomnijo na\u0161e obraze. Na ta na\u010din nas poznajo bolje kot sami sebe, ali kot pravi ga. \u0160taudoharjeva, determinirajo tisto, kar mislimo.<\/p>\n
Dejstvo, da nastajajo kibernetske vojne in svetovni vdori ra\u010dunalni\u0161kih virusov, ka\u017ee, da t. im’ pravi akterji ne mislijo na dobro vseh, ampak obratno kamuflirajo razlikovanje med dobrim in slabim oz. zlim. To samozaslepljevanje glede vsega dovoljenega in navidezno dobrega je nevarno. Procesa zaslepljevanja in bole\u010dega odpiranja o\u010di te\u010deta simultano.<\/p>\n
Ortega y Gasset (1983) je glede Janusovega pogleda na ambivalentnost \u010dasa pou\u010dno zapisal: \u00bbNe gre za to, da bi sprejeli na\u0161 \u010das brez pridr\u017ekov. Ravno nasprotno, vsakr\u0161en ‘na\u0161 \u010das’ prina\u0161a s seboj svoje zakonitosti in svojo nespamet, svoj pristni dekalog in svoje ponaredke. Natanko zato moramo nenehno kriti\u010dno pretresati na\u0161 goli \u010das, ga vra\u010dati iz nenehnega ponarejanja k njegovi temeljni resnici, ga meriti z njim samim. Kolikor bolj resno bomo jemali svoj \u010das, toliko ve\u010d strogosti bo vlo\u017eene v izogibanje spogledovanju z njegovimi goljufijami\u00ab. Tedaj je produktivno plavati proti toku z dekalogom proti ponaredkom, s pristno iskrenostjo zoper mno\u017ei\u010dnost osame, s po\u0161tenostjo zoper korupcijo in goljufije.<\/p>\n
Branje misli lahko uporabimo, da povemo tisto, kar bi drugi rad sli\u0161al ali zlorabimo tako da ga determiniramo. To je umetnost hoje za nekom in pred nekom.<\/p>\n
Do nedavna se je tehnologija razvijala znotraj kartezijanskega dualisti\u010dnega modela, danes pa se znotraj interaktivno komunikacijskega. To je \u0161e bolj nevarno, ker so meje podrte in je kontrola aparatur slab\u0161a. Zlasti za naravoslovno znanost velja, da je tehni\u010dna in tehnika je znanstvena. Injterdisciplinaren pristop k prou\u010devanju antropolo\u0161kih, psihosocialnih in duhovnih posledic k razvoju tehnike je potreben zaradi ve\u010dperspektivnega mi\u0161ljenja, ki se ve\u010dstransko opredeljuje do njenih pozitivnih in negativnih strani. Ekolo\u0161ko komponento bi bilo klju\u010dno upo\u0161tevati zaradi trajnostnega razvoja.<\/p>\n
Vlagati je treba v \u010dloveka, ki je naj\u0161ibkej\u0161i \u010dlen in \u0161ele potem v tehnologijo. HRM morda ni najbolj\u0161i sistem tega vlaganja. Ogla\u0161evalci vedi ve\u010d o nas kot mi o samem sebi. dijake bi mora li nau\u010diti zavarovati svojo sposobnost pozornosti. Google, amazon, Microsoft,\u2026 Gre za tehnologijo povezljivosti.<\/p>\n
Verjamemo, da bo vsaj za nekatere razvoj tehnologije \u0161e vedno \u0161ok. \u0160tevilne industrije bodo naenkrat zastarele, odprle se bodo mo\u017enosti za nova vlaganja. Do\u017eiveli smo nesluten napredek na ra\u010dun bodo\u010dih generacij. Sam na sebi je sodobni gospodarski sistem zelo uspe\u0161en, mnoge dr\u017eave so do\u017eivele gospodarski razcvet, \u010deprav neenakomeren. Varstvo okolja je postala nova industrija. Prihodnost bo zelena ali pa je ne bo (Plut). Industrije v prihodnosti bodo proizvodnja turbin na veter, son\u010dnih celic, plinifikacija biomase, proizvod nji geotermalne opreme, proizvodnji in skladi\u0161\u010denju vodika.<\/p>\n
Majdi\u010d (2017) se postavlja v polo\u017eaj nekriti\u010dnega apologeta novih tehnologij, ko zagovarja Kitajsko, ki v znanost vlaga izjemno visoka sredstva in vabi nazaj znanstvenike, ki so neko\u010d zbe\u017eali ‘na perspektivni Zahod’. Podcenjuje EU, ki pi\u0161e vedno nove strategije. Kitajska klonira nekatere \u017eivali (npr. ka\u0161mirsko ovco), ne pa \u0161e \u010dloveka. Prvi so teleportirali foton v vesolje. Spominja na kultne besede iz znanstvenofantasti\u010dnega filma Zvezdne steze \u00bbBeam me up, Scotty\u00ab (\u00bbPre\u017ear\u010di me na ladjo, Scotty\u00ab), znanih iz. Ni pa nujno, da bi se v praksi ravnali po tak\u0161nih filmih. Fenomen prehitevanja zaradi zaostajanja, ki ga \u017ee poznamo iz socialnih in znanstveno-tehni\u010dnih revolucij, vodi vse bolj za globalni svet ogro\u017eujo\u010do oboro\u017eevalno tekmo, ki ji ni videti konca.<\/p>\n
Literatura<\/p>\n
– Kobal Edvard;\u00a0 Z\u030cujo, Nedz\u030cad (1989). Raziskovanje je odkrivanje novega znanja. Ljubljana, DZS.
\n– Komar, Milan (2017). \u010clove\u0161ki \u010das. Ljubljana, Dru\u017eina.
\nMajdi\u010d, Gregor (2017). Kloniranje v Evropi je prepovedano. Torej bomo klonirali na Kitajskem. Delo, Sobotna priloga, 2. september, str. 12-13.
\nOrtega y Gasset (1983). Reves del almanaque, en Obras completas. Madrid, Alianza.
\n\u0160kobalj Eva (2017) \u010cuje\u010dnost in vzgoja. Ljubljana, Ekolo\u0161ko-kulturno dru\u0161tvo za bolj\u0161i svet.
\n\u0160taudohar Irena (2017). Kdo bere moje misli? Delo, Sobotna priloga, str. 32.<\/p>\n
Vir<\/p>\n