1. Kratek vpogled v razvoj humanisti\u010dne pozitivne psihologije<\/h4>\n
Pozitivna psihologija se je za\u010dela uveljavljati v Evropi predvsem po letu 1990. Njeno temeljno izhodi\u0161\u010de je, da je raziskovanje polnosti in notranje sre\u010de enako va\u017eno kot raziskovanje du\u0161evnega trpljenja in motenj. Za\u010detki tega pristopa segajo \u017ee v petdeseta leta 20. stoletja. Tedaj so veliki humanisti\u010dni psihologi in terapevti (Karen Horney, Erich Fromm, Abraham Maslow, Carl Rogers, Fritz Perls in drugi) za\u010deli postavljati v ospredje vpra\u0161anje virov \u010dlovekove mo\u010di, dostojanstva, duhovne suverenosti.
\nSamouresni\u010denje in notranja svoboda sta se jim zdela cilja, vredna prizadevanj, kljub objektiv ni omejenosti posameznika, kljub dru\u017ebenim pritiskom, kljub tragi\u010dnim izku\u0161njam otro\u0161tva. Ranljivosti na\u0161ega obstoja niso zanikali, a v njem so videli le sen\u010dni del resnice o na\u0161i usodi. S Freudom se je psihologija namre\u010d zazrla predvsem v patologijo in sku\u0161ala spoznavati obup, razklanost, sovra\u0161tvo, grozo in uni\u010devalnost. Pred nami je zazijal pekel razbolelega, pohlepne ga, otro\u010djega in napadalnega \u010dloveka, ki ga je bilo mogo\u010de gledati s pomilovanjem ali so\u010dutjem, gotovo pa ne s ponosom ali ob\u010dudovanjem.
\nOmenjeni terapevti pa so za\u010deli preusmerjati svojo pozornost na vire \u010dlovekove notranje mo\u010di, v razloge za upanje. Iskali so pot, ki pripelje \u010dez ovire in omogo\u010da vzpon uma, srca in duha. Verjeli so v napor, ki \u010dloveku omogo\u010da izpeljavo osre\u010dujo\u010dega \u017eivljenjskega poteka ne glede na okoli\u0161\u010dine. Maslowa je na primer zanimalo, zakaj nekateri ljudje, razli\u010dni po izobrazbi, poklicu, dru\u017ebeni mo\u010di in imetju, dosegajo visoko stopnjo odpornosti in samouresni\u010denja, in od kod prihaja ljubezenska mo\u010d, s katero nekateri znajo zavladati nad svojo nesre\u010do. Njegova razmi\u0161ljanja ob ugotovitvi, da taki ljudje obstajajo in da so si tudi zelo podobni, so \u0161e danes sve\u017ea in izzivalna.
\nHumanisti\u010dna psihologija ni ustvarila enotnega pristopa, a je razvila celo vrsto tehnik, s kateri mi je mogo\u010de razumno in samostojno vzgajati sami sebe. Prispevala je k razvoju kognitivne psihoterapije, ki gradi na mo\u010di zdravilnih miselnih postopkov. Izstopila je vrednost razuma, racionalnosti, miselne mo\u010di. Um je spet zasedel svoje mesto kot sijajna duhovna krona \u010dlovekove ustvarjalne zavesti. Nekateri sicer uspe\u0161ni psihoanalitiki so se za\u010deli spra\u0161evati, ali je pot iz trpljenja nujno tako zamudna in te\u017eka, tako vezana na du\u0161evno arheologijo in preteklost, kot jih je nau\u010dila klasi\u010dna psihoanaliza. Najve\u010dja in \u0161e \u017eive\u010da predstavnika tega premika, Albert Ellis in Aaron Beck, ki prihajata iz psihoanaliti\u010dne edukacije in prakse. Njuna raziskovalno-terapevtska metoda je opazovanje miselnih postopkov, s katerimi ljudje ohranjajo svoje notranje blokade. Oba sta prepri\u010dana, da preteklost ne dolo\u010da edina \u017eivljenjskega poteka, ker je v igri veliko dejavnikov, ki ustvarjajo sinergi\u010dni videz naklju\u010dnosti.<\/p>\n
V smislu neupravi\u010denega posplo\u0161evanja in dogmati\u010dnega prepri\u010danja o tem da smo pametnej\u0161i, hitrej\u0161i in bolj\u0161i iluzija. \u010ce razumemo naslovno vpra\u0161anje kot hipotezo, jo lahko posku\u0161a mo uresni\u010devati. Mnogi so dali za to navodila, ki pa niso razumljiva brez izhodi\u0161\u010da. Kdor sprejme doktrino mnogovrstnih Jazov na temelju opazovanja, razume, da vsaka \u017eelja, misel, dejanje, strast itd. ustreza druga\u010dnemu Jazu, ki jih Assagioli opredeljuje kot podosebnosti. Kdor opazuje samega sebe, postane opazovalec in opazovani. Brez tega ni osebne rasti, ker se istovetimo z vsemi pojavi mnogovrstnega Jaza. Tako postanemo lahek plen zunanjih in notranjih okoli\u0161\u010din. Seveda pa niso vsi pozitivni psihologi razumeli odlo\u010danja kot dogovarjanja med raznimi deli. Pri vseh pa opazimo dvodelno shemo in potrebo po prehodu od ene k drugi t. im. vi\u0161ji instanci, ki je duh, sebstvo, globinski jaz, sistem 2 itd.
\nZastavljeni cilj v naslovu \u010dlanka spominja na avtosugestivno repetitivno metodo francoskega zdravnika in terapevta Emila Cou\u00e9ja (1857-1926), po kateri smo vsak dan bolj\u0161i. Za bolnike je primerna sugestija “Vsak dan mi gre v vsakem pogledu bolje in bolje.” Odkril je, da je vsaka hipnoza pravzaprav le avtohipnoza in deluje \u0161ele tedaj, ko to postane. Vedel je, da vsaka misel te\u017ei k realizaciji kot tudi to, da naj skladno delujeta domi\u0161ljija in volja. Opazil je, da so tisti, ki so mu sledili, dosegli zastavljene cilje. Najbolj dostopni so bili otroci. V nas so sile samozdravljenja, ki delujejo, \u010de se jih le nau\u010dimo prav uporabljati.
\nEmile Cou\u00e9 je vplival na Martina Kojca in mnoge druge. Kojc (1901-1978) je s Cou\u00e9jem sicer polemiziral, vendar pa je prevzel osnovne predpostavke. O\u010dital mu je, da zagovarja avtosugestijo kot obliko samozaslepljevanja. Vedel je, da \u010dloveka tekmovalna civilizacija poneumlja. Deterministi\u010dno je druga\u010de kot Freud zagovarjal temeljno vlogo podzavesti. Kljub temu je treba ohranjati do \u017eivljenja pozitivni odnos in rasti v uravnote\u017eenosti duhovnega miru. Trdil je, da v boju med domi\u0161ljijo in voljo vedno zmaga domi\u0161ljija. Zanj je vera v pra-silo vir izpolnitve \u017eelja. Kojc (2013) meni, da ima vsaka \u017eelja kot oblika prasile v sebi mo\u010d uresni\u010devanja, ki ni vezana na dolo\u010den \u010das, razum in voljo. Gre za umetnost zaupljivega \u010dakanja. Pra-sila nam \u017eeli najbolj\u0161e in zato izlo\u010di vse neza\u017eeleno. To lahko vidimo le z duhovnimi o\u010dmi. Kojc je kot o\u010dividec obeh svetovnih vojn, kritik racionalizma in voluntarizma, ki kvarita civilizacijo. Koj\u010dev priro\u010dnik U\u010dbenik \u017eivljenja je pomagala pri duhovni rasti na\u0161emu predsedniku Janezu Drnov\u0161ku.
\nTudi ameri\u0161ki pastor in psihoterapevt Joseph Murphy (1998-2081) razkriva velik vpliv podzavestnega uma na vsa podro\u010dja na\u0161ega \u017eivljenja. Za razna podro\u010dja na\u0161ega \u017eivljenja daje primere, kako z enostavno spremembo na\u010dina razmi\u0161ljanja dose\u010di izjemne, pozitivne spremembe na katerem koli podro\u010dju \u017eivljenja. V Mo\u010di va\u0161e podzavesti (2014) podaja sugestije za osredoto\u010danje uma in odpravljanje podzavestnih ovir, ki nam prepre\u010dujejo doseganje za\u017eelenega \u2013 in zaslu\u017eenega \u2013 uspeha. Na osnovi duhovnih zakonov obljublja samozavest, ustvarjanje harmoni\u010dnih odnosov, doseganje poklicnih uspehov, pridobivanju bogastva, zoperstavljanju strahovom in fobijam, odpravi slabih razvad, telesni ozdravitvi ter vsesplo\u0161ni blaginji in sre\u010di. Za razliko od Cou\u00e9ja je pri Murphyju prva in zadnja predpostavka vera v Boga. Pri njem opazimo to, kar je bilo doslej le implicirano. Za uspeh dolo\u010denega individualnega projekta npr. zdravljenja je potrebna tudi podpora okolja.<\/p>\n
Vpra\u0161anje pogojev odlo\u010danja se da zastaviti tudi bolj kompleksno in ne samo na osnovi (avto)sugestij. Prou\u010duje ga tudi Charles Duhigg, ki je avtor odmevne uspe\u0161nice Mo\u010d navade (2015). Pri tem se opira na znanstvena dognanja psihologije, vedenjske ekonomije in poglobljene intervjuje z razli\u010dnimi uspe\u0161nimi posamezniki ter strokovnjaki \u2013 nevrologi, psiho logi, piloti, generali, direktorji, filmskimi ustvarjalci, igralci pokra in kognitivnimi znanstveniki \u2013, sku\u0161a \u010dim bolj jasno opredeliti, kako \u00bbdeluje\u00ab u\u010dinkovitost oz. produktivnost. Duhiggova druga knjiga (2016), ki je prevedena v sloven\u0161\u010dino, predstavlja logi\u010dno nadalje vanje Kahnemanovih raziskav, za katere je dobil Nobelovo nagrado l. 2002 za prodorne prispevke s podro\u010dja vedenjske ekonomije.
\nKahneman (2016) trdi, da zaradi kognitivne lahkotnosti razsojamo hitro in enostransko u\u010dinkovito. Desno in levo polovico mo\u017eganov poimenuje s sistemom 1 in 2. Sistem 1 poskrbi da vtisi v nas postanejo prepri\u010danja. Ti so izvor intuitivnih uvidov. Zato sprejemamo odlo\u010ditve na osnovi zunanjega videza, v\u0161e\u010dnosti, prepri\u010danj in pri\u010dakovanj, manj pa na osnovi tehtnega premisleka po sistemu 2, ki deluje po\u010dasi logi\u010dno-analiti\u010dno. Zagovarja tezo, da na\u0161e odlo\u010ditve izvirajo iz prepletanja teh dveh na\u010dinov razmi\u0161ljanja ne glede na to, ali gre za vsakodnevne odlo\u010ditve ali pa za zahtevnej\u0161e kognitivne procese, kot je dolgoro\u010dno na\u010drtovanje pomembnih bivanjskih in delovnih strategij. Ker pa imata oba sistema svoje slabosti, potrebujemo po eni strani samokriti\u010dne korekcije, po drugi pa tudi skupinsko sodelovanje.
\nIz Duhiggove Mo\u010di navade (2015) izvemo, kako lahko vpeljevanje ali pa spreminjanje t. i. klju\u010dnih navad pomeni razliko med propadom in uspehom ter \u017eivljenjem in smrtjo. V njej daje primer, kako je mlada \u017eenska v zadnjih dveh letih je spremenila skoraj vse klju\u010dne vidike svojega \u017eivljenja. Nehala je kaditi, postala je maratonka, v slu\u017ebi pa je napredovala. Nevrologi so pri pregledu njenih mo\u017eganov ugotovili, da so se vzorci znotraj njenih mo\u017eganov povsem spremenili.
\nV obeh knjigah Duhigg (2015, 2016) izbolj\u0161anje u\u010dinkovitosti opredeljuje z:<\/p>\n
Duhigg (2015, 2016) raziskuje koncepte u\u010dinkovitosti in produktivnosti. S prepletom znanstvenih dognanj in izvirnih ter pou\u010dnih resni\u010dnih zgodb oseb in institucij, Duhigg predstavi klju\u010dne zna\u010dilnosti u\u010dinkovitosti od motivacije in postavljanja izzivalnih, a realnih ciljev, do osredoto\u010denja in pravilnega odlo\u010danja, ki so skupne uspe\u0161nej\u0161im posameznikom in podjetjem.
\nNjegov stil pisanja vklju\u010duje pojasnjevanje osebnih zgodb z novej\u0161imi nevroznanstvenimi in psiholo\u0161kimi dose\u017eki. Na ta na\u010din nam ‘po \u010dlove\u0161ki logiki’ poka\u017ee, kako in kdaj se dejansko zgodi u\u010dinkovitost. Klju\u010dno je njegovo stali\u0161\u010de, po katerem biti produktiven ne pomeni najprej tega, da zastavljene vsakodnevne naloge ne opravljamo \u010dim hitreje in intenzivno, ampak, da se druga\u010de, bolj kompleksno in premi\u0161ljeno odlo\u010damo zase in za svet. Duhiggov namen je kodifikacija in normiranje na\u0161ih celotnih izku\u0161enj za bolj\u0161i svet.
\nDuhigg (2016) nam v osmih poglavjih poka\u017ee poti osebne rasti (personal growth). Najprej nam poka\u017ee, kako ob\u010dutek samonadzora spro\u017ea motivacijo za uspeh. Nato analizira uspe\u0161nost skupin z asociacijo na timske ure. Ugotavlja, da so tiste ekipe bolj\u0161e, ki delujejo skupinsko usklajeno, ne da bi anarhi\u010dno prepu\u0161\u010dale vodstvo le najbolj\u0161im. Vsekakor ne gre brez karizmati\u010dnih osebnosti. Tista podjetja se sku\u0161ajo neuspe\u0161no spremeniti, ki nimajo organiziranega timskega dela. Nekaterim pa se uspe prenoviti prakti\u010dno \u010dez no\u010d. Zoharjeva bi ugotovila da imajo primerno duhovno vodstvo. Duhigg nam predstavlja laboratorije, kjer nevroznanstveniki raziskujejo, kako navade delujejo in kako se zasidrajo v na\u0161ih mo\u017eganih. Poka\u017ee,katere navade so bile klju\u010dne za uspeh ve\u010dkratnega olimpijskega zmagovalca, plavalca Michaela Phelpsa, izvr\u0161nega direktorja korporacije Starbucks Howarda Schultza in borca za \u010dlovekove pravice Martina Luthra Kinga.
\nPomembno je vedeti, kako ohranjamo fokus s fokusiranjem (osredoto\u010denje je focusing) mentalnih modelov, kak\u0161en je pravilen na\u010din postavljanja dolgoro\u010dnih in kratkoro\u010dnih ciljev. Pripoveduje, kako so se podjetja iz Silicijeve doline uvrstila med vodilne, ko so za\u010dela gojiti kulturo zavezanosti. Opozarja, da nas danes tehni\u010dna avtomatizacija odvra\u010da od napora mi\u0161ljenja, pove\u010duje varnost v tovarnah, u\u010dinkovitost v pisarnah, zanesljivost v delovanju sistemov, stabilnosti rasti v gospodarstvu. Pove\u010duje pa se nevarnost individualnega tveganja zaradi padanja koncentracije.
\nZ izrazom tunelski vid Duhigg ozna\u010duje na\u0161o vsakdanjo pragmati\u010dno zna\u010dilnost, da smo osredoto\u010deni samo na to, kar imamo pred nosom. Ker pa nam dana\u0161nji tehni\u010dno informatiziran svet ponuja razli\u010dne opcije, radi eksperimentiramo s samim seboj in s svetom brez pravega cilja. Duhigg pravilno opozarja, da se \u0161ele u\u010dimo smiselno uporabljati informacije in jih ne zlorabljati za parcialne cilje.
\nDuhigg (2016)nam poka\u017ee u\u010dinkovito metodo postavljanja t. i. S.M.A.R.T. ciljev. To je akronim za ve\u010dpomenske izraze kot so:<\/p>\n
S. = Specifi\u010dno konkreten. Kaj natan\u010dno ho\u010demo? S. =Samospro\u017eitev in samokontrola. Ali lahko cilj 100% sami usmerjate in vplivate nanj? S. = \u00bbSimpel\u00ab. Ali je cilj formuliran preprosto in s tem mo\u017eganom primerno?
\nM. = Merljiv. Po \u010dem prepoznamo, da smo svoj cilj dosegli (kaj so dokazni kriteriji)?
\n= As if now (kot bi \u017ee bil dose\u017een). Ali je cilj formuliran v sedanjosti (glagol v sedanjiku)? A. = Atraktiven. Ali ga res ho\u010dete dose\u010di? Ste se pripravljeni za to anga\u017eirati? \u010cemu se morate v ta namen odpovedati (sekundarni dobi\u010dek)? Kak\u0161no ceno je treba za to pla\u010dati? A. = Absolutno sprejemljivo: Ali je cilj ekolo\u0161ki? V katerem kontekstu to ho\u010dete in v katerem ne?
\nR. = Realen. Ali je to za Vas v obmo\u010dju \u2018\u2019mo\u017enega’\u2019? Ali se vam to zdi izvedljivo? Je to \u017ee komu uspelo?
\nT. = Totalno pozitivno. Ali je mogo\u010de va\u0161 cilj opisati pozitivno in brez primerjave? T. = Timing. Kdaj natan\u010dno bo cilj dose\u017een? To tehniko se da uporabljati tudi skupinsko. Z njeno pomo\u010djo vodja najla\u017eje kontrolira doseganje ciljev skupine, ki deluje dogovorno, denimo, po timski uri.<\/p>\n
\u017divljenje se rado obra\u010da iz sre\u010de v nesre\u010do in ko se ti zazdi, da te najbolj potiska v \u00bbkoprive\u00ab, te morda \u017ee vle\u010de iz njih, ker so navsezadnje zdravilne. Kako priti iz \u00bbkopriv\u00ab je navsezadnje zadeva kriznega managementa.
\nNadalje Duhigg (2016) analizira pet tipov kulture vodenja: 1. zvezdni\u0161ki, kjer zaposlujejo ljudi z elitnih univerz in uspe\u0161nih podjetij, 2. in\u017eenirski, ki zaposluje mlade in motivirane delavce, v 3. in 4. prevladujejo avtokrati in birokrati s kulturo zavezanosti \u2013 pripadnosti enemu podjetju. Vodja izbere enega izmed njih ali kombinira vse. Eden izmed najbolj znanih prou\u010devalcev kulture vodenja je John C. Maxwell, ki je nadvse priljubljen predavatelj o voditeljskih temah, med\u010dlove\u0161kih odnosih in osebnostni rasti. Z avdiokasetami, videokaseta mi in knjigami, ki jih izdaja njegov izobra\u017eevalni in\u0161titut INJOY, vpliva na mnoge voditelje v ZDA in drugod. Predpogoj uspeha vsake organizacije v sodobnem tekmovalnem svetu je na\u010drten razvoj voditeljskih kvalitet zaposlenih. Zaposleni so glavno bogastvo vsake organizacije. Sistemi zastarajo, zgradbe postanejo majave, stroji se obrabijo, ljudje pa lahko rastejo, se razvijejo in dose\u017eejo ve\u010djo u\u010dinkovitost, \u010de jih vodi voditelj, ki razume…
\nTudi pri igri pokra ugotavlja, da se bolje odlo\u010dajo tisti igralci, ki ne postavljajo vse upe v zmago na gotovost, ampak upo\u0161tevajo, da ne poznajo vseh okoli\u0161\u010din med katerimi bi bile klju\u010dne poznavanje kart soigralcev. V naslednjem poglavju Duhigg pri re\u0161evanju neuspeha filma Ledeno kraljestvo. Duhhig prou\u010duje subjektivne pogoje na\u0161e ustvarjalnosti kot so samokontrola in premi\u0161ljevanje o svojih izkustvih.
\nInovativna podjetja se od manj inovativnih lo\u010dijo po namenski porabi energije. Vpra\u0161ajmo se, kam usmerjamo na\u0161o energijo. Kako se re\u0161evanja izzivov lotimo bolj kreativno, sistemati\u010dno in u\u010dinkovito?
\nDuhigg (2016) opisuje zgodovino iznajdbe in najrazli\u010dnej\u0161e na\u010dine uporabe Bayesovega pravila, ki nam pove, kako se verjetnost nekega dogodka spremeni, ko o njegovih okoli\u0161\u010dinah pridobimo nove informacije. Bayesovo pravilo je zelo uporabno. Z njeno pomo\u010djo so med drugo svetovno vojno denimo de\u0161ifrirali slavno nem\u0161ko Enigmo, iskali podmornice, preurejali zavarovalni\u0161ke tabele in po\u010deli \u0161e marsikaj drugega, kar avtorica odli\u010dno opi\u0161e v celi vrsti zanimivih zgodb. Kot poka\u017ee poker je odlo\u010danje v sistemu razli\u010dnih verjetnosti je najte\u017eje. Bolje je, da kaj tvegamo kot da se zana\u0161amo le na gotovost.
\nV zadnjem poglavju Duhigg opisuje, kako je ena izmed najslab\u0161ih \u0161ol v Cincinnatiju v ameri\u0161ki dr\u017ea vi Ohiu, postala bolj\u0161a. Zadnje poglavje je nekak\u0161na rekapitulacija prej\u0161njih na novi zgodbi, ki zadeva izobra\u017eevanje. \u0160ola South Avodale je imela dovolj denarja, ki so jim ga dale mesto in lokalna podjetja in najbolj\u0161o tehni\u010dno opremo, in vendar je bil videti u\u010dni uspeh nere\u0161ljiv problem. Podatkovno spremljanje rezultatov ni pomagalo. Brez dodatnih sredstev so za\u010deli projekt Osnovno\u0161olska iniciativa (OI), ki je postal model za \u0161olsko reformo v revnej\u0161ih mestnih sredi\u0161\u010dih. Udele\u017eenci edukacije so bili isti kot prej. Fokusirali so se na druga\u010den na\u010din sprejemanja odlo\u010ditev. Pridobljene statisti\u010dne podatke so obdelovali ro\u010dno z namenom, da jim bodo slu\u017eili za doseganje bolj\u0161ih rezultatov. U\u010dili so se pretvoriti statisti\u010dne podatke in preglednice v uvide in na\u010drte. In\u0161pektorji so ugotovili, da so se v l. 2010\/11 uspehi dramati\u010dno dvignili.
\nPredstavljeno Duhiggovo knjigo se spla\u010da upo\u0161tevati v \u0161olskem prostoru zlasti sedaj, ko se spra\u0161ujemo po motivaciji slovenskih u\u010dencev za dose\u017eene rezultate na mednarodnih tekmovanjih znanja TIMSS in PISA 2015.
\nZ najnovej\u0161imi znanstvenimi dose\u017eki in zasnovane zgodbe, s tem pa nam prika\u017ee popolnej\u0161i in bolj \u010dlove\u0161ki na\u010din razmi\u0161ljanja o tem, kako in kdaj se dejansko zgodi u\u010dinkovitost. Pri tem mu uspe preokviriti celoten kulturni kontekst: biti produktiven ni samo vsakodnevna lista re\u010di, ki jih je treba opraviti. Gre za pogled na na\u0161e \u017eivljenje kot na serijo dobrih odlo\u010ditev zase in za svet.
\nPo Pygmalionovem na\u010delu na\u010delu samouresni\u010dene prerokbe se u\u010denec ravna po \u017eeljah in videnjih u\u010ditelja. \u010ce se tedaj motivacija in dobro po\u010dutje v razredu u\u010ditelju ne zdita pomembni, ju verjetno tudi u\u010denec tudi ne zaznava. Po drugi strani se prezahtevnost dolgoro\u010dno ne izpla\u010da, ker vodi v nedemokrati\u010den stil vodenja in posledi\u010dno slab\u0161e rezultate. Pri SMART zastavitvi ciljev smo videli, da je treba cilje \u010dekirati realno, kar pomeni znotraj dometa samoomejitev .
\n\u0160olarji so v imenu visoke pozitivne samopodobe (selfimage) samo gojili ob\u010dutek, kaj vse zmorejo. Le redkokdaj pa so bili v flowu, na vi\u0161ku svojih mo\u010di. Zato je manjkalo u\u010denje z veseljem in z re\u0161evanjem problemov. Za uspeh je treba zastaviti ustrezne cilje, programirati poti in vztrajati. Pogubno in ne pogumno se je predajati slepi strasti, \u010deprav je predanost nekak\u0161en spontan zanos (flow) uspe\u0161nega procesa. V\u010dasih se na\u0161e \u017eelje ne ujemajo s cilji, v\u010dasih pa ne vemo, kaj ho\u010demo.
\nPo Gardnerju smo pametnej\u0161i samo v tisti od osmih inteligenc, ki jo vadimo. Spinoza \u2013 je en sam Bog in vse drugo so modusi, ki so \u017ee v njem. Zakaj bi se ukvarjali z minljivimi re\u010dmi, \u010de nam ve\u010dnost in neskon\u010dnost nudita nenehno sre\u010do. Izbolj\u0161anje razuma je v njegovi preusmerit vi na temeljne eti\u010dne principe. \u0160ahovska igra homo ludens-a ne sodi niti k matemati\u010dni niti k tehni\u010dni inteligenci , je pa v njuni bli\u017eini, ker vklju\u010duje prera\u010dunavanje.
\nVaja dela mojstra, \u010de smo se pripravljeni motiti (lat. errare humanum est). Brez poskusov in zmot ne naredimo ni\u010d izvirnega.\u00ab To pomeni, da smo avtokorekcijsko pripravljeno na ortonomsko pravilno ravna nje, ki pa ni \u017ee kar samoumevno od za\u010detka, marve\u010d je s trudom priu\u010deno. Kaj je element? Gre namre\u010d za dejavnost, ki nas po eni strani veseli, po drugi pa jo dobro opravljamo. Robinson in Aronica (2016) na primerih zgodb uspe\u0161nih (pogosto tudi slavnih) posameznikov prikazati, kako najti in negovati t. im. element. V slogu priro\u010dnikov za samopomo\u010d naslavlja predvsem vidik osebnega anga\u017emaja, vendar ne pozabita opozoriti tudi na sistemske te\u017eave (kot je, denimo, zastavitev izobra\u017eevalnega ali celo politi\u010dno-ekonomskega sistema), ki posameznika ovirajo pri iskanju lastnega elementa, s \u010dimer avtorja prikazujeta kompleksnej\u0161o sliko samorealizacije.
\nRobinson Ken, Aronica Lou (2016) definirata element kot prvinskost, avtenti\u010dnost vsakokrat ne individualne osebnosti. Je presek prilo\u017enosti, na\u0161e naravnanosti, zmo\u017enosti in strasti. Nekateri ljudje \u017ee v otro\u0161tvu odkrijejo kje so najmo\u010dnej\u0161i, nekateri pozneje, nekateri pa nikoli. Odkritje in razvijanje elementa je neobhodni pogoj na\u0161e uspe\u0161ne prihodnosti! Ko smo v elementu, smo sposobni resni\u010dno daljnose\u017enih potez, o katerih smo vedno sanjali. Ob njem se spomnimo na Bergsonov elan vital, Dyerjevo navdu\u0161enje, Koj\u010devo prasilo, Gujaujevo na\u010delo intenzivnosti \u017eivljenja. Resni\u010dne zgodbe velikih osebnosti in zgo\u0161\u010dene, s humorjem obarvane razlage so nam v pomo\u010d pri odkrivanju lastnega elementa oz. talenta. Element je pri Chiksent Michaliju tok \u2013 flow. Element je klju\u010den za do\u017eivljanje osebne samorealizacije. Tri razse\u017enosti inteligence so mnogotera raznolikost, ki jo je definiral Gardner, dinami\u010dna povezovalnost in enkratnost, ki delujejo s pomo\u010djo domi\u0161ljije ustvarjalno.
\nRobinson in Aronica (2016) preizpra\u0161ujeta na\u0161e ustaljene predstave o ustvarjalnosti, nadarjenosti in inteligenci in nam zagotavlja, da se prav v vsakem izmed nas skriva pomemben potencial za osebno sre\u010do in izpolnitev, pa tudi za edinstven prispevek celotnemu \u010dlove\u0161tvu.
\nRobinson in Aronica (2016) kriti\u010dno analizira obstoje\u010de sisteme vzgoje in izobra\u017eevanja, ki domnevno zatirajo otrokove naravne talente v imenu doseganja standardiziranih ciljev. Tudi v tej knjigi trdi, da se ameri\u0161ki \u0161olski sistem nagiba k enozna\u010dnim in enoumnim odgovorom u\u010dencev namesto k pluralnim. Zagovarja pristope, ki negujejo kreativnost ter priznavajo razli\u010dne vrste inteligence in edinstvenost vsakega \u010dloveka. Zakaj le redke \u0161ole pou\u010dujejo ples, \u010de vemo, da nekateri u\u010denci funkcionirajo le v gibanju, ne pa sede kot homo sedentus. Tudi program ameri\u0161ke \u0161ole No Child Left Behind predvideva le standardizirane rezultate. S tem, ko \u0161ole prikraj\u0161ujejo u\u010dence za problemske izzive, zavirajo uveljavljanje njihove ustvarjalnosti. Mnogi u\u010denci se u\u010dijo, \u010desar se ne marajo zaradi odli\u010dnih ocen, delavci pa zaradi finan\u010dne gotovosti delajo nekaj, kar jih ne zanima. Drugi nam pomagajo pri iskanju bolj\u0161ih re\u0161itev kot somi\u0161ljeniki, alternativci ali po nasprotovanjih. V vsakem primeru le v novih prilo\u017enostih odkrijemo svoje talente.<\/p>\n
Govorimo o razli\u010dnih verovanjih kot so religiozna, filozofska, umetni\u0161ka,\u2026 A najpomembnej\u0161a je na\u0161a intimna vera vase. To dokazujejo mnogi \u0161portni in poslovni trenerji. Anthony Robbins, poslovne\u017e in filantrop, je eden najuspe\u0161nej\u0161ih osebnih trenerjev v ZDA. Pogosto ga navajajo kot utemeljitelja poklica motivacijskega trenerja. Robinson (2016) ugotavlja, da to podro\u010dje se danes \u0161e bliskovito razvija, tako da bi jih potrebovali ve\u010d kot jih je. Na sre\u010do mnogi v sebi odkriva, da vloga motivacijskega mentorja predstavlja njihov element. S svojimi prijemi je prispeval k tehnikam nevrolingvisti\u010dnega u\u010denja.
\nRebula-Tuta in Alenka, Prebeg, Josipa (2015) trdita, da vera vase ni mentalno stanje, ki ga lahko ustvarimo z umom in iz uma, z voljo in pridnostjo. \u010ce se prepri\u010damo, da kaj veljamo, to \u0161e ne pomeni, da v nas \u017eivi vera vase. \u017diva vera vase je je ob\u010dutena v telesu ali pa je ni. \u010ce je ne do\u017eivljamo, to ne pomeni, da je izginila. V nas drhti kot globoko potopljeni svet ob\u010dutkov, ki jim ni bilo dano za\u017eiveti. Tudi s tem, da vadimo pozitivna \u010dustva, ljube\u010de odnose in notranji mir, je \u0161e vedno ne ustvarimo, \u010de nismo pozorni na pristne ob\u010dutke, ki se porajajo ob tem. V temelju je vera vase ob\u010dutenje telesa, ker so pristna \u010dustva razlita v krvnem obtoku in razvidna v specifi\u010dnih hormonih, nevronskih povezavah, v delovanju \u010dutil, v \u017eivem spominu na\u0161ih tkiv in celic. \u010ce telo potrjuje \u010dustvo, pomeni, da je \u010dustvo pristno, \u010de pa je mentalna konstrukcija, ga telo ne bo do\u017eivljajo in izrazilo. Tako na primer lahko za\u010dutimo veliko \u017eeljo po ne\u017enosti, ko pa se nas drugi kon\u010dno dotakne, otrpnemo. To pomeni, da se pod \u017eeljo po ne\u017enosti skriva nekaj, kar je \u0161e mo\u010dnej\u0161e in kar trenutno prevladuje v telesu in \u017eeli biti ob\u010duteno in upo\u0161tevano.
\nRebula-Tuta, Alenka, Prebeg, Josipa (2015) sta prepri\u010dani, da je treba razvijati znanje o veri vase, ljubiti dobra \u010dustva, a tudi sprejeti vse, kar realno \u017eivi v nas in gojiti polsuh za vse, \u010desar smo prepolni, pa odrivamo ali du\u0161imo. Osebna mo\u010d nikoli ne more rasti iz pritiska nad seboj. Mo\u010d je sprostitev mo\u010di in prihaja iz osvobojene pristnosti ob\u010dutenja, ob\u010dutenje pa je proces, ki se za\u010dne v organizmu in \u0161ele v zadnji fazi dose\u017ee zavest, \u010de najde prosto pot.
\nOmenjeni avtorici samokriti\u010dno priznavata, da v slovenski kulturi nimamo mo\u010dne vere v resnico ob\u010dutenja in v odre\u0161ujo\u010do mo\u010d razkrivanja sebe pred drugimi in pred seboj. Toda \u0161ele stik z resni\u010dnimi ob\u010dutki nam poka\u017ee, da se lahko naslonimo nanje, da priteka iz resnice vir \u017eive vode za na\u0161e \u017eivljenje. Za\u010dutiti je treba, da imamo pravico \u010dutiti in povedati in da obstaja kdo, ki je sposoben na\u0161o resnico poslu\u0161ati s spo\u0161tovanjem, ne glede na to, kak\u0161na je. Dostojanstvo resnice je na\u0161e dostojanstvo. To je \u017ee Kantova razsvetljenska predpostavka. Rebulova in Preglova pa dodaja, da nikakor ni potrebno, da je lepa, prijetna in prijazna, pa tudi ne nesramna, brezobzirna\u2026 Vero vase sestavljajo ob\u010dutki telesa in zaupanje v te ob\u010dutke.<\/p>\n
Ker zaupanje med nami in ob\u010dutki nastaja \u017ee v otro\u0161tvu, ga mnogi ne poznajo. \u010ce smo \u017ee kot otroci ugotavljali, da nam ob\u010dutki v telesu pomagajo odkrivati svet in razumeti dogajanje, graditi odnose in re\u0161evati te\u017eave, se na nanje nave\u017eemo. Do\u017eivljamo jih kot verodostojne, ker s celim organizmom dojemamo, da so realni, kar nam izkustvo nenehoma potrjuje. Kako se to dogaja? Kar kot otroci \u010dutimo kot prijetno, ne more biti \u00bbmorda prijetno\u00ab, ker s celim telesom vemo, da je resni\u010dno. Isto dr\u017ei za vse, kar nam je bole\u010de, zoprno ali tuje. Zato temu nedvomno \u00bbverjamemo\u00ab.
\nV tem prispevku smo odprli nekaj posebnih vidikov osebnega in institucionalnega neformalnega u\u010denja. Pokazali smo na njegove izvore (pra-sila, avtosugestija, vera vase, navdih, flow \u2013 zona, SMART cilji,\u2026) in razse\u017enosti. Nanizali smo kar nekaj razlogov za potrditev hipoteze, da ima neformalno u\u010denje danes nekatere prednosti pred formalnim, \u0161olskim u\u010denjem in izobra\u017eevanjem. To dokumentira tudi nedavni temeljni projekt, ki je potekal na Pedago\u0161kem in\u0161titutu v letih 2011 in 2014 z naslovom \u00bbAntropolo\u0161ki vidiki neformalnega pridobivanja znanj\u00ab, s sodelujo\u010dima ustanovama Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Fakulteto za humanisti\u010dne \u0161tudije Koper Univerze na Primorskem. Po smrti dr. Janeza Kolenca je vodenje projekta prevzel dr. Igor \u017d. \u017dagar. Ostali sodelavci projekta smo bili: dr. Petra Javrh (PI), dr. Polona Kelava (PI), dr. Taja Kramberger (PI), dr. Bogomir Novak (PI, upokojen), dr. Marko Radovan (FF), dr. Braco D. Rotar, (FH\u0160, upokojen), dr. Tadej Vidmar (FF) in dr. Sabina \u017d. \u017dnidar\u0161i\u010d (FH\u0160).<\/p>\n
Cou\u00e9, \u00c9mile (2009). Kako gospodariti s seboj s pomo\u010djo zavestne avtosugestije. \u0160marje\u0161ke toplice, Stella.<\/p>\n
Duhigg Charles (2015). Mo\u010d navade. Ljubljana, Umco.<\/p>\n
Duhigg Charles (2016). Pametnej\u0161i, hitrej\u0161i, bolj\u0161i. Skrivnost u\u010dinkovitosti pri delu in v vsakdanjem \u017eivljenju. Ljubljana, Umco.<\/p>\n
Furedi, Frank (2016). Zapravljeno. Zakaj \u0161ola ne izobra\u017euje ve\u010d? Ljubljana, Krt.<\/p>\n
Kahneman Daniel (2016). Razmi\u0161ljanje, hitro in po\u010dasno. Ljubljana, Umco.<\/p>\n
Kojc Martin (2013). U\u010dbenik \u017eivljenja. Das Lehrbuch des Lebens. 8. izd., ponatis. Ljubljana, : Domus.<\/p>\n
Maxwell, John, C. (2000). Postanite trener sanjskega mo\u0161tva. Ljubljana, Amalieti & Amalieti.<\/p>\n
Murphy, Joseph (2014). Mo\u010d va\u0161e podzavesti. Priro\u010dnik. Ljubljana : V. B. Z.<\/p>\n
Rebula-Tuta, Alenka, Prebeg, Josipa (2015). Vera vase : potovanje v nove svetove, ki jih \u0161e niste odkrili in ki prebujajo najlep\u0161e v \u017eivljenju. 2. dopolnjena izd. Komen : ART, izobra\u017eeval ne in zalo\u017eni\u0161ke storitve.<\/p>\n
Robbins, Anthony (2005). Sporo\u010dilo prijatelja : kratek in jedrnat priro\u010dnik, kako vzeti usodo v svoje roke. Priro\u010dnik. Ljubljana, Tuma.<\/p>\n
Robinson Ken, Aronica Lou (2016). V elementu. Ko odkrije\u0161 svojo strast se spremeni vse. Ljubljana, Lectour.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. Kratek vpogled v razvoj humanisti\u010dne pozitivne psihologije Pozitivna psihologija se je za\u010dela uveljavljati v Evropi predvsem po letu 1990. Njeno temeljno izhodi\u0161\u010de je, da je raziskovanje polnosti in notranje sre\u010de enako va\u017eno kot raziskovanje du\u0161evnega trpljenja in motenj. Za\u010detki tega pristopa segajo \u017ee v petdeseta leta 20. stoletja. Tedaj so veliki humanisti\u010dni psihologi in […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3434","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3434","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3434"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3434\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3434"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3434"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3434"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}