Schreiter\u00a0(2014) se spra\u0161uje, kako naj trgovci vzpostavijo odnos med prodajalcem in kupcem. Odnos se razvija z izmenjavo besed, storitev, dejanj. Ob tem pripomnimo, da\u00a0Schreiter\u00a0ne\u00a0 pozna NLP tehnike vzpostavljanja dobrega stika s seboj in z drugimi (raport). Ko vzpostav ljajo stike z besedami kot so, \u00bbvsi vemo\u00ab, \u00bbve\u010dina ve\u00ab, \u00bbsaj veste, kako je\u00ab npr. \u010de delajo reklamo, \u010de se ho\u010dejo preventivno zavarovati pred \u0161kodnimi primeri, nesre\u010dami, primeri smrti. Podobno je\u00a0 pri navajanju pregovorov: \u010de je to \u017ee ljudska modrost, bi jo kazalo upo\u0161tevati.
\nPosameznik ve, da je ob\u010dutek pripadnosti neobhoden pogoj pre\u017eivetja. Zato mu posamezne agencije, zavarovalnice, trgovine pomagajo razmi\u0161ljati v tej smeri. Posameznik tudi ve, da se s tem ob\u010dutkom danes manipulira v smislu odvisnosti od teh ustanov, zato je postal pozoren na kvaliteto te komunikacije. Po eni strani se zanese, da se mu ne bo ni\u010desar hudega zgodilo, po drugi strani na to, da bo sprejel to, kar pride, po tretji strani, da bo \u0161ele po dogodku \u00a0ukrepal, kakor bo potrebno.\u00a0 Tozadevno so z vidika Kantovih \u0161tirih vpra\u0161anj \u0161e danes aktualne njegove tri kritike. Prakti\u010dni um je pragmati\u010dni: jaz sem po ustvarjalni domi\u0161ljiji lahko iniciator tega, kar bodo vsi ali pa vsaj ve\u010dina ljudi delala, kar je posodobljen kategori\u010dni imperativ po\u00a0\u2018u\u010dinku metulja\u2019. Postmetafizi\u010dno vpra\u0161anje je, kaj je sploh teoretski problem in kaj je teoreti\u010dno mi\u0161ljenje glede na to da gre celo v znanosti za prakti\u010dni \u010dut (Bourdieu). Pri potro\u0161ni\u0161tvu gre za delovanje svobodnega\u00a0 (evropskega) trga, na katerem\u00a0 gre za svobodno menjavo blaga, dela in storitev.
\nSchreiter\u00a0(2014) odpre klju\u010dno vpra\u0161anje, zakaj prodajalci ne morejo prodati, stranke pa no\u010dejo prisluhniti. Eden izmed odgovorov je, da\u00a0 \u017eivimo v \u010dasu inflacije besed in \u0161ibkega zaupanja drug drugemu. \u017de tradicionalno vemo, da ni vse zlato, kar se sveti. Ni vse tako uporabno, kakor se deklarira. Ne gre za to, kak\u0161na je predstavitev, cena ali prodajal\u010dev zadah iz ust.\u00a0\u00a0Schreiter\u00a0(2014) analizira prve\u00a0 \u010darobne sekunde sre\u010danja prodajalca\u00a0 in potencialnega kupca. Bodimo pozorni na funkcioniranje binarnih kod (u\u010ditelj-u\u010denec, zdravnik-bolnik, terapevt \u2013 klient, spovednik \u2013 izpovedovalec, pisec \u2013 bralec). Te je kot klju\u010dne za komunikacijo, ki komunicira prvi opredelil\u00a0Luhmann.
\nSchreiter\u00a0(2014) nam poka\u017ee, kako v nekaj sekundah zgraditi vez zaupanja in prepri\u010danja s potencialno stranko. Kako? Z neposrednim nagovorom tistega dela mo\u017eganov, ki sprejema odlo\u010ditve \u2013 z nagovorom podzavesti. Vendar naj vas ne skrbi. To ni ni\u010d te\u017ekega. Trgovec naj spozna preproste \u0161tiri- in pet-\u010drkovne besede, mikro povedi in preproste, naravne tehnike, ki jih lahko obvladate \u017ee v kratkem \u010dasu. Trgov\u010deva naloga je prenesti sporo\u010dilo v mental\u00a0 stran ke, tako da bo za\u010dela izbirati. \u010ce \u0161e sebe ne more prepri\u010dati, da mu bo potencialna stranka zaupala in verjela, je bolje, da ji ni\u010desar ne sporo\u010di.
\nUporabiti je treba preverjene, preproste tehnike, s katerimi bo v trenutku zgradil tak\u0161en odnos s potencialno stranko, da bo vse drugo steklo samo od sebe.\u00a0Zanimivo je, da\u00a0Schreiter\u00a0(2014) ne u\u010di respondenta zavrnitvenih tehnik, ki jih je kar najbolje razlagal\u00a0Aristotel\u00a0v Organonu. Danes je odnos med afirmacijo in negacijo tudi nacionalen in globalen. Nekateri ne znajo \u2018re\u010di da\u2019, drugi \u2018ne\u2019. \u010ce ima jezik sprejemanja \u017ee na splo\u0161no \u017eivljenjski, verski in zdravstveni ravni prednost pred jezikom zavra\u010danja, kdaj sploh re\u010di \u2018ne\u2019. Na \u010dustveni-odnosni ravni imamo svoje preference (od k+ do k-), ki pa postanejo na duhovni \u2018eno-vse\u2019 irelevantne.
\nPodzavestni vzorci segajo v na\u0161e otro\u0161tvo, ki ni samo odsev spominov. V otro\u0161tvu so se nam lahko pripetili te\u017eki dogodki, morda od star\u0161ev nismo prejemali ljubezni, morda smo \u017eiveli v pomanjkanju, polni strahov\u2026 Otroci ne gledajo samo z o\u010dmi in ne poslu\u0161ajo samo z u\u0161esi. V dogodke so sposobni vklju\u010diti vse \u010dute, vklju\u010dno z intuicijo. Zato vedno vedo, ali mama v dru\u017eini trpi, ali je o\u010de razo\u010daran; Ta komunikacija je \u017ee brez besed zasidrana v otrokovo srce. To je izvor posnemanja v poznej\u0161ih \u017eivljenjskih obdobjih. U\u010denje jezika na\u0161ega nezavednega je podobno u\u010denju tujega jezika. De\u0161ifrirano je treba vaditi, da nas ne obvlada.<\/p>\n
Dogaja se to, kar je \u017ee bilo pogosto zgodeno ali pa nekaj na novo v situaciji. Nagovori ponudnikov so: vi ste na\u0161a stalna stranka, ali \u017ee imate (Petrolovo, Merkatorjevo, Tu\u0161evo,\u2026) kartico zvestobe, ta artikel imamo s popustom, ali bi poskusili (ko\u0161\u010dek kruha z namazom, nov tip sira, jogurta, novo \u010dokolado,\u2026). V prvih nekaj sekundah se potencialni kupec odlo\u010di: 1. da vam bo zaupal in vam verjela ali 2.\u00a0vklopila opozorilni alarm pred prodajalcem in uporabila filter \u00bbprelepo, da bi bilo res\u00ab. Skepti\u010dna stranka se spra\u0161uje, v \u010dem je \u00bbpast\u00ab. Odlo\u010ditev kupca \u00a0ali respondenta je takoj\u0161nja, in po navadi tudi dokon\u010dna.<\/p>\n
Mandi\u0107<\/em>\u00a0(1998, 131-155) razlikuje ve\u010d vrst te\u017eavnih strank v poslovnem \u017eivljenju: dramatizira, oto\u017ena, urejena, prepla\u0161ena, lena, domi\u0161ljava, agresivna,\u2026 So pa tudi ustvarjalne in sodeloval ne stranke. Vendar pa avtorica ni osebno tipizirala tudi prodajalcev in poslovne\u017eev. Kot vemo tudi kupci nekatere trgovce oz. ponudnike do\u017eivljamo kot zate\u017eene, vsiljive, agitatorsko prepri\u010dane, ker se samo \u010dudijo, da s potencialnim kupcem ne morejo ni\u010desar zaslu\u017eiti. To pa \u017ee sodi k podro\u010dju trgovske psihologije in ne ve\u010d v podro\u010dje splo\u0161ne komunikologije.\u00a0Mandi\u0107\u00a0(1998) ima pred o\u010dmi predvsem poslovno, dogovorno komunikacijo pogajanj. Zato analizira razli\u010dne tipe (ne)prijetnih strank in mo\u017ene poti usklajevanja z njimi. Razlikuje med besedno in nebesedno komunikacijo, razne igre mo\u010di. Zanima jo tudi vodenje skupin. Iz tega je razvidno, da jo zanima bolj poklicna kot dru\u017einska komponenta, bolj javna kot privatna oz. intimna. Nismo \u0161e dovolj dobro dojeli dvostranskega procesa prodaje-nakupa kot medsebojnega podar janja, posve\u010devanja, olaj\u0161evanja od ne\u010desa, kar je preve\u010d na eni strani in dodajanja tega, kar je premalo na drugi.\u00a0 Po\u010dutimo se pomembne, ker nas nekdo privablja \u017ee avdiovizualno z glasbo, reklamami in spoti. Privablja nas z lepo embala\u017eo, s prijaznim nasmehom in lepo bese do, degustacijami. Vemo, da je dobro po\u010dutje cilj pozitivne psihologije. Vendar je v tem dolo\u010deno pretiravanje \u2013 nepravi\u010dna igra in trgovina, da bomo dobili ve\u010d, \u010de bomo pla\u010dali manj. V igri sta tradicionalna askeza in zapovedan u\u017eitek. Nakup je izziv raznolikosti, ker je doba uniformnega blaga \u017ee mimo v smislu socialisti\u010dnih sivih uniform. Zato se \u0161opirijo umetne potrebe na ra\u010dun naravnih.\u00a0 \u010clovek je antropolo\u0161ko deformiran, ker ple\u0161e iz ekstrema v ekstrem. Zvestoba banki, podjetju, trgovini je postala pomembnej\u0161a kot zvestoba v odnosu. Konzumna kultura vodi prej kot v skrajni posledici stran od trajnostnega razvoja, ki naj bi temeljil na druga\u010dnih temeljih.\u00a0 \u0160tiri petine prebivalstva tega konzuma ni dele\u017ena. Ni prvi\u010d v zgodovini, da dolo\u010dena generacija misli, da lahko ve\u010d tro\u0161i kot proizvede.<\/p>\n Zavedati bi se morali, da se v potro\u0161ni\u0161ki kulturi gibljemo po terenu priro\u010dnosti (Heidegger\u00a0Zuhandenheit). Na eni strani pa je predro\u010dnost (Heidegger \u2013\u00a0Vorhandenheit) odkrite resnice, logosa, nomosa in smisla, simbolnih pomenov, enkratnosti \u017eivljenja \u2013 biofilije, odprtost srca. Izbira je na\u0161a, toda, ali jo dejansko izberemo. Mislimo da to vemo, ve\u010dinoma pa ne spoznamo pravo\u010dasno, ker se pustimo poneumljati s postavljanjem pred dejstva, ki jih samo \u0161e potrjujemo, tako kot \u017eelijo trgovci. Provincialnost in marginalnost je na robu odve\u010dnosti glede na centralnost \u2013 osredi\u0161\u010denost kapitala. Skratka svet ni celovit, ampak \u0161e bolj tehnicisti\u010dno razbit kot je bil.\u00a0 Teorija izbire nas privede v kaos, ker izbire posameznika zmedejo, postavljajo ga v polo\u017eaj negotovosti, negativnih posledic svojih odlo\u010ditev, ki jih ne moremo kontrolirati. Ve\u010dinoma izbiramo eno ali nekaj izmed vseh za nas in druge \u017ee izbranih opcij.<\/p>\n <\/p>\n Potro\u0161ni\u0161tvo ne zadeva \u010dloveka le v eni strani, ampak v vseh straneh njegovega bitja. Spod buja ob\u010dutke za\u017eelenosti v trgovini, zavarovalnici, banki,\u2026, podarjenosti bombon\u010dkov, kartice zvestobe, nagrajenosti (npr. mo\u017enost iz\u017erebanosti), pametne odlo\u010ditve, osebne pomembnosti, var\u010devanja kljub zapravljanju, kar obsega \u017ee celo antropolo\u0161ko vertikalo \u010dloveka v celoti. Prodajajo se tudi duhovne storitve. Farmacevtska industrija prodaja \u2018zdravje\u201d s pomo\u010djo lekarni\u0161ke kartice. Zato ne gre le za opravek, ampak za simbolni dogodek. Ne gre le za naravne potrebe, ampak tudi v skoraj nerazlo\u010dljivem smislu za umetno ustvarjene. Pri zasvojenostih je razvidno, kako te\u017eka je pot nazaj k naravnim potrebam.<\/p>\n Zaradi kompleksne celovitosti problema ni nenavadno, da Star\u010devi\u0107 (2011) filozofsko analizirl potro\u0161ni\u0161ke manire prek misli Aristotela, Heidegger ja, Jaspersa, Levinasa, Kierke gaarda in Deleuza. Je \u010dlovek svoboden le \u0161e v nesvobodi? Vse izbire nam dolo\u010dajo ekonomija, marketing in reklamni svet, in to tako perfidno, da je posameznik izgubil ob\u010dutek, da so njegove izbire \u017ee v izhodi\u0161\u010du zmanipulirane. Celo duhovne vrednote so postale blago in zaradi tega veljajo toliko, kolikor kupcev najdejo. Posameznik je torej postal eskapist, ki sicer ve za kancerogene aditive v hrani, ve, da je Afrika la\u010dna, pove\u017ee ozonske luknje s sodobno tehnologijo, a kljub temu ne bo svojega bivanja spremenil niti za trohico, saj se ga zunanji svet ne ti\u010de.<\/p>\n Kaj hitro se zgodi, da nakupovanje razli\u010dnih dobrin ne pomeni zgolj ustvarjanja svoje identitete, vendar postane osrednja dejavnost v \u017eivljenju potro\u0161nikov, ki daje klju\u010dni smisel njihovi eksistenci. V smislu; brez nakupovanja ne obstajamo, nas ni, nas drugi ne opazijo. Posledice so lahko drasti\u010dne, od dolgov in resno ogro\u017eenega finan\u010dnega stanja, do psiholo\u0161kih in socialnih te\u017eav.\u00a0Celia Lury\u00a0(2011) definira nakupovalno slo, ki se mu potro\u0161niki ne morejo upreti, definira kot potro\u0161ni\u0161ko patologijo. Gre za ekscesno nakupovanje v nezavednem stanju. Nakupovanje postane zgolj avtomatsko dejanje. Kompulzivno nakupovanje je preko merna potreba oz. \u017ee kar strast po nakupovanju razli\u010dnih vrst stvari, ki jih posameznik pravzaprav sploh ne potrebuje. S kopi\u010denjem nepotrebnih dobrin \u2018proizvaja\u2019 tudi odve\u010dne smeti. Ena od zna\u010dilnosti naj bi bila tudi nakupovanje veliko razli\u010dic enakega proizvoda, kot na primer pet majic istega modela, v barvah petih razli\u010dnih odtenkov. Koliko je takih kompulzivnih potro\u0161nikov v Sloveniji, ni znano, vendar jih je sode\u010d po velikem obisku nakupovalnih sredi\u0161\u010d in po fenomenu obleganja diskontov s trenutnimi zni\u017eanji in akcijami, kar precej. <\/p>\n Porabni\u0161ka sprememba se je zgodila pri srednjih slojih v Angliji \u017ee v drugi polovici 18.\u00a0 stoletja. Srednji razredi naj bi v dru\u017ebi \u017eeleli prevzeti obliko\/navade\/razko\u0161ni \u017eivljenjski slog, kot jih je ponazarjala aristokracija v antiki. Veliko kulturnih simbolnih izdelkov, ki so naprodaj, ljudje kupijo zato, ker jim pomagajo pri izmi\u0161ljanju sanjarij. \u010ceprav do\u017eivetje dolo\u010denega izdelka ni niti pri dveh posameznikih enako, pa gre pri obeh za emocionalno satisfakcijo. Najve\u010dkrat kupujemo vedno nove re\u010di.<\/p>\n Kot zgod. gibanje naj bi imel romantizem te\u017ei\u0161\u010de med letoma 1790 in 1830, \u010deprav se letnice spreminjajo in so odvisne od tega ali govorimo o Angliji, Nem\u010diji ali Franciji in ali imamo v mislih filozofijo, politiko, knji\u017eevnost, slikarstvo ali glasbo. Romantizem je na\u010din ob\u010dutenja, kjer sta domi\u0161ljija in senzibilitete nad razumom, obrnjen je k novemu, k individualizmu, begu, melanholiji in fantaziji. Te zna\u010dilnosti izhajajo iz nezadovoljstvo s svetom okoli sebe t. im svetobolja (Weltschmerzen), tesnobe, strahu, ljubezni do \u010dudnega in nenavadnega, nagnjenje k sanjarjenju in misti\u010dnosti ter poveli\u010devanja iracionalnosti. Navdu\u0161enje za bogato razko\u0161je, ki so ga pokazali srednji me\u0161\u010danski sloji v drugi polovici 18. stoletja\u00a0 \u2013 je plod tekmovalnega posnemanja \u00bbbolj svobodnih\u00ab vi\u0161jih slojev v dru\u017ebi. Zato je umetnostno romanti\u010dno gibanje odlo\u010dilno prispevalo k rojstvu sodobnega porabni\u0161tva.<\/p>\n Romanti\u010dni zna\u010dajski ideal je edini, ki je podelil visoko moralno vrednost neposredno do\u017eivetju u\u017eitka in obenem razvrednotil utilitaristi\u010dno poudarjanje udobja. \u010ce naj ljudje dobijo potrditev, da \u017eivijo v skladu z idealom, si morajo preoblikovati \u017eivljenje v nepretrgano zaporedje prijetnih do\u017eivetij in u\u017eivati v mo\u017enosti, da se znajo naslajati tako z novim in nenavadnim kot s sanjarjenjem. Potro\u0161nja je nastala zaradi spremenjenih vrednot in dr\u017e in k sami potro\u0161nji je pripomogla rast sodobne mode, romanti\u010dna ljubezen in roman. \u0160e zlasti romanti\u010dni nauk o dobrem, lepem in pravem so dali nujno legitimacijo in motivacijo, na podlagi katerih je postalo sodobno porabni\u0161ko vedenje prevladujo\u010de v vsem dana\u0161njem ind. svetu.<\/p>\n Med potro\u0161nikom in izdelkom je posreden odnos. Trivialno sublimno legitimira potro\u0161njo v zavesti intelektualcev. Nedelja v City parku in Koloseju pomeni nadomestno religijo. Prese\u017e na vrednost se legitimira v potro\u0161nji. Mno\u017ei\u010dna apatija je brez kriti\u010dne razdalje do tega pojava. Ni pa brez cini\u010dne. Podpiramo pohlep multinacipnalk. Bogatej\u0161i oblikujejo na potro\u0161 nji svoj \u017eivljenjski stil, reve\u017ei pa so v trgovske spone samo potegnjeni. Embala\u017ea privla\u010di kupce z lepoto, urejenostjo, razporejenostjo.<\/p>\n Nakup je postal kompleksen posel, ki terja temeljitej\u0161o pripravo. Lahko nakupujemo kadar koli \u2013 \u0161e pono\u010di in kjerkoli v namenskem prostoru, vendar pa je treba biti previden pri izbiri. Trgovci imajo najraje odvisne potro\u0161nike ne glede na to, koliko odpadnega materiala pustijo za seboj. Celo nerabljene stvari postanejo odpadni material.\u00a0Star\u010devi\u010d\u00a0(2011) govori raje kot o bourdieujevskih simulakrih o teatrokraciji. Ko z umikom elitne kulture izginejo najbolj\u0161i, nastane teatrokracija, ki pomeni, da se vsak razume na vse nakupe. \u00bbPijem, ker sem pa\u010d \u017eejna\u00ab sode\u010d po naslovu monodrame Polone Vetrih. Spoznavamo, da je nakupovanje comedia del arte z iluzijo, da ni v globini dejanskosti ni\u010d drugega kot na povr\u0161ini njene pojavnosti. Ne bi smeli ostati selektivno nepozorni do na\u010dinov komuniciranja trgovcev in zastopnikov firm do kupcev in drugih strank, ker se v njih poka\u017eejo razli\u010dni interesi.\u00a0 V \u010dasu potro\u0161ni\u0161kega in spiritualnega materializma je vpra\u0161anje duhovne kontaktne kulture \u0161e precej mistificirano. Frommova dihotomija\u00a0 biofilije, ki svet in kulturo \u017eivljenja afirmira in nekrofilije, ki ga negira, uvr\u0161\u010da konzumerizem k nekrofiliji odpadkov in odve\u010dnosti.<\/p>\n Potro\u0161ni\u0161ka religija je postala nekaj \u00bbnaravnega\u00ab (beri: navadnega) in delno sekularizira tradicionalne religije, delno pa jih preoblikuje za svoje iracionalne namene. Potro\u0161ni\u0161ka kultura je del sodobnega industrijsko-informacijskega proizvodnega na\u010dina, ki zadeva vsakogar. S pomo\u010djo nekaterih avtorjev (Kasser, Lury) smo pokazali slabosti oz. negativne strani te kulture, ki nas vztrajno prepri\u010duje, da ne moremo dose\u010di kvalitetnega \u017eivljenja vrednega \u017eivljenja brez imetja oz. dobrin. dr. Bogomir Novak<\/p>\n Literatura<\/p>\n Odnos med prodajalcem in kupcem kot komunikacijsko vpra\u0161anje Schreiter\u00a0(2014) se spra\u0161uje, kako naj trgovci vzpostavijo odnos med prodajalcem in kupcem. Odnos se razvija z izmenjavo besed, storitev, dejanj. Ob tem pripomnimo, da\u00a0Schreiter\u00a0ne\u00a0 pozna NLP tehnike vzpostavljanja dobrega stika s seboj in z drugimi (raport). Ko vzpostav ljajo stike z besedami kot so, \u00bbvsi vemo\u00ab, \u00bbve\u010dina […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3435","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3435","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3435"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3435\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3435"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3435"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3435"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nDanes razli\u010dne organizacije ponujajo usposabljanje za agente poslovne komunikacije tudi v tujem jeziku. Znanje\u00a0tujih jezikov\u00a0je v dana\u0161njem\u00a0poslovnem svetu prakti\u010dno nujno, \u010de \u017eelimo 1. uspe\u0161no \u00a0ostati v koraku z razvojem, 2. prodajati svoje izdelke in storitve v tujini, 3. uva\u017eati surovine, izdelke ali storitve, 4. zastopati tuja podjetja doma. Poslovni jezikovni te\u010daji so namenjeni izpopolnjevanju znanja tujega jezika in so naravnani na prakti\u010dne primere in situa cije iz poslovnega sveta. Z udele\u017ebo v programu boste poleg besedi\u0161\u010da zagotovo izbolj\u0161ali tudi sporazumevanje in nastop v tujem jeziku.<\/p>\nKdaj prestopimo mejo \u00bbnormalnega\u00ab in postanemo kompulzivni nakupovalci?<\/h4>\n
\nAmeri\u0161ki psiholog\u00a0Tim Kasser\u00a0(2004) je pokazal, da so ljudje, ki so osredoto\u010deni na potro\u0161njo materialnih dobrin kot poti do sre\u010de, v resnici manj sre\u010dni in celo bolj trpijo za fizi\u010dnimi in du\u0161evnimi boleznimi kot tisti, ki jim to ni osrednjega pomena v \u017eivljenju.\u00a0Materialna potro\u0161nja, ki presega resni\u010dne \u010dlovekove potrebe je \u00bbslaba hrana\u00ab,\u00a0ki zadovoljuje samo za kratek \u010das in na koncu vodi v depresijo.
\nCampbell\u00a0za\u010drta potek duhovne, kulturne zgodovine, ki je v Angliji 17. in 18. st. iz refor macijskih osnov prek poudarjanja \u010dustvenosti pripeljal do romanti\u010dne etike domi\u0161ljijskega hedonizma. Porabni\u0161tvo Campbell obravnava kot pojav, ki\u00a0 izhaja iz anglosa\u0161kega sveta.\u00a0Campbell\u00a0si ne zastavi vpra\u0161anja veljavnosti svoje teze za razvoj na evropskem kontinentu. Od Campbella zato ne gre pri\u010dakovati, da bi si z njim pojasnjevali pozni razvoj porabni\u0161tva na Slovenskem. Romanti\u010dna etika in duh sodobnega potro\u0161ni\u0161tva se sociolo\u0161ko navezuje na delo Maxa Webra \u2013 Protestantska etika in duh kapitalizma. Po Campbellu (2002) je romantizem utrl pot rojstvu sodobnega porabni\u0161kega vedenja v Angliji, v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju. Ni\u017eji razredi so mislili, da bodo s tem ko bodo tro\u0161ili se vsaj na en na\u010din pribli\u017eali vi\u0161jim razredom, Moda je tekmovalno posnemanje uglednih skupin.
\nObstaja tudi argument za nakupovanje, kajti kdor tro\u0161i, dela dobro, ker spodbuja proizvod njo! Tro\u0161enje ni ni\u010d zgodovinsko novega, kar je novo v kapitalizmu je, da\u00a0zahteva hedonizem vedno nove na\u010dine in predmete zadovoljevanja. 2. bistvena zna\u010dilnost oz. novost pa je, da 1. usmeritev v tro\u0161enje ni le zna\u010dilnost vladajo\u010dega razreda ali njegove elite, marve\u010d \u017eivljenjska usmeritev \u0161irokih dru\u017ebenih skupin. Pri \u00a0sodobnem porabni\u0161tvu gre za globalni fenomen, ki je zajel v celoti ali deloma vse sodobne dru\u017ebe.
\nLuthar\u00a0pi\u0161e o \u0161tirih lastnostih potro\u0161ni\u0161tva: individualizacija, reformalizacija, komunikacija, stilizacija. Sprva se je delavec odpovedoval kratkoro\u010dnih interesov zaradi dolgoro\u010dnih, danes pa je obrat vodi nas estetska in \u010dustvena zadovoljitev. no. Vi\u0161ji sloji v njem izbirajo svoj slog obla\u010denja, prehranjevanja, lepote. Kak\u0161ni so politi\u010dne implikacije? Ne gre ve\u010d za potrebe, ampak za \u017eelje, ker je \u017eivljenje prilo\u017enost, ki jo ka\u017ee izkoristiti. Politi\u010dna kultura je kolektivni spomin dru\u017ebe.
\nPotro\u0161ni\u0161tvo sledi mentaliteti zapovedanega u\u017eitka. \u017de rimski patriciji so se prenajedali in bruhali, da so spet lahko jedli. Ta pojav je danes znan kot bulimija. Tudi debelost in namerno, a neuspe\u0161no huj\u0161anje sodita v med tovrstna pretiravanja. \u0160e danes se zdi, da imajo naravni okus le redki izbranci.<\/p>\n\n
Sklep<\/h4>\n
\nSku\u0161ali smo demistificirati samoumevno prevladujo\u010di mit potro\u0161ni\u0161tva v neoliberalni dru\u017ebi. Nastajajo \u0161e novi trgovski centri, ki omogo\u010dajo potro\u0161nikom materialno, emocionalno in delno tudi socialno in kvaziduhovno satisfakcijo. \u010clovek je zveden na nekriti\u010dnega porabnika dobrin in zbiralca odpadkov kot smeti. Tako ostaja del ekolo\u0161kega problema. Danes je zaskrbljujo\u010de, da je tudi ekologija sestavina asocialne ekonomije tako kot pla\u010dljive storitve privatnega zdravstva, vrtcev, \u0161ol,\u2026 Eko-izdelki se prodajajo dra\u017eje, eko-ukrepe si la\u017eje privo\u0161\u010dijo bogate dr\u017eave.<\/p>\n
\nSodobni izvor potro\u0161ni\u0161tva pa ni le v romantizmu (Campbell), ampak \u017ee prej v asketizmu zgodnjega kapitalizma. Vsak proizvajalec je eo ipso \u017ee potro\u0161nik ne le svoje delovne sile, ampak tudi dobrin, ki se mu predstavljajo kot blago. Konzum je pogoj proizvodnje in obrano. To sodi k reprodukciji \u017eivljenja.\u00a0Max Weber\u00a0\u0161e ni ugotovil, da je delovna etika pravzaprav potro\u0161ni\u0161ka etika. Ko se pojavijo zlove\u0161\u010di var\u010devalni ukrepi, v bistvu kapitalizem poka\u017ee svoj prvotni represivni, grd, izkori\u0161\u010devalski obraz. Vendar pa to ni zato, ker bi razo\u010daral razvajene potro\u0161nike, ampak je \u0161e prej zato, ker napravijo revne, ki jim je la\u017eni bli\u0161\u010d potro\u0161ni\u0161tva komaj \u0161e dostopen, za \u0161e bolj revne do neznosne nedostopnosti.
\nDolar\u00a0(2002) predstavi drzno in na videz kontradiktorno tezo, da je potro\u0161ni\u0161ki kapitalizem sistem univerzalizirane skoposti. Paradigmatski lik skopuha, ki obsesivno kopi\u010di zaklad in se je zanj pripravljen odpovedati slehernemu u\u017eitku, je bil sicer v zgodovini vselej zavr\u017een. Kapitalizmu pa je uspelo to lastnost, ta greh, socializirati. Tako kot so namre\u010d v skoposti vsi u\u017eitki zamenljivi z u\u017eitkom akumulacije kapitala, je v kapitalizmu na delu strast akumulacije, kopi\u010denja. Razlika je zgolj v tem, da je ta paradigma povzdignjena na raven ob\u010dega.<\/p>\n\n