Objavljeni so rezultati mednarodne raziskave PISA 2015 o skupinskem re\u0161evanju problemsko zasnovanih nalog. Slovenski 15-letniki dosegajo povpre\u010dno raven spretnosti skupinskega re\u0161evanja problemsko zasnovanih nalog, ki so bile poseben del preizkusa znanja v raziskavi PISA 2015. To je prva velika mednarodna raziskava teh spretnosti v svetu.
\nU\u010denke in u\u010denci z dose\u017eki na najvi\u0161ji ravni uspe\u0161no prepoznavajo in se zavedajo dinamike v skupini, zagotavljajo ravnavnje \u010dlanov skupine v skladu z njihovimi dogovorjenimi vlogami, prevzemajo iniciativo za premagovanje ovir in re\u0161ujejo nesporazume in konflikte, medtem ko prepoznavajo u\u010dinkovite poti re\u0161evanja in spremljajo proces njihovega izvajanja. Povpre\u010dni dose\u017eek slovenskih 15-letnikov, ki je 502 to\u010dki, se med 52 sodelujo\u010dimi dr\u017eavami ume\u0161\u010da od 19. do 26. mesta.<\/p>\n
(Ljubljana, 21. 11. 2017) Ob ugotavljanju bralnih, matemati\u010dnih in naravoslovnih dose\u017ekov v Programu mednarodne primerjave dose\u017ekov u\u010denk in u\u010dencev PISA (Programme for International Student Assessment), o katerih smo poro\u010dali decembra 2016, so u\u010denke in u\u010denci v raziskavi PISA 2015 re\u0161evali tudi naloge iz sklopa skupinskega re\u0161evanja problemsko zasnovanih nalog. Tovrstne kompetence so v raziskavi PISA 2015 opredeljene kot uspe\u0161nost vklju\u010devanja v proces, v katerem dva ali ve\u010d sodelujo\u010dih posku\u0161a re\u0161iti problemsko zasnovano nalogo, kjer metoda re\u0161evanja ni takoj razvidna. U\u010denke in u\u010denci pridejo do re\u0161itve problema tako, da v medsebojnih izmenjavah zdru\u017eijo svoja razumevanja, znanja, spretnosti in prizadevanja za re\u0161evanje. Pri problemsko zasnovanih nalogah oz. situacijah re\u0161itev ni dosegljiva zgolj z izvedbo prej nau\u010dene metode, ampak je potrebna nadgraditev in razumevanje vzro\u010dnih povezav v situaciji.<\/p>\n
S preverjanjem skupinskega re\u0161evanja problemsko zasnovanih nalog program PISA naslavlja primanjkljaj v mednarodno primerljivih podatkih na tem podro\u010dju, kar omogo\u010da dr\u017eavam, da prepoznajo ravni teh spretnosti svojih u\u010denk in u\u010dencev v primerjavi z drugimi dr\u017eavami in izobra\u017eevalnimi sistemi. Leta 2015 je v raziskavi o skupinskem re\u0161evanju problemsko zasnovanih nalog sodelovalo 56 dr\u017eav, od tega 32 \u010dlanic OECD. Re\u0161evanje je potekalo kot del sicer\u0161njega skupaj 2-urnega preizkusa znanja PISA 2015, v katerem so u\u010denke in u\u010denci na ra\u010dunalnikih re\u0161evali naloge s podro\u010dij naravoslovne, matemati\u010dne in bralne pismenosti ter skupinskega re\u0161evanja problemsko zasnovanih nalog.<\/p>\n
Povpre\u010dni dose\u017eek slovenskih 15-letnikov pri skupinskem re\u0161evanju problemsko zasnovanih nalog je 502 to\u010dki, kar se ne razlikuje od povpre\u010dja dr\u017eav OECD, ki je 500 to\u010dk. Podobne dose\u017eke imajo 15-letniki na Norve\u0161kem (502 to\u010dki), v Belgiji (501 to\u010dka), na Islandiji in \u010ce\u0161kem (499 to\u010dk), Portugalskem (498 to\u010dk) in v \u0161tirih pokrajinah Kitajske (496 to\u010dk). Po rangu je dose\u017eek Slovenije med 19. in 26. mestom. Najvi\u0161je rezultate so dosegli u\u010denke in u\u010denci v Singapurju (561 to\u010dk), na Japonskem (552 to\u010dk), v Hongkongu (541 to\u010dk) in Koreji (538 to\u010dk).<\/p>\n
Mednarodna lestvica dose\u017ekov skupinskega re\u0161evanja problemsko zasnovanih situacij je razdeljena v \u0161tiri ravni, kjer je druga raven temeljna raven in predstavlja zmo\u017enosti re\u0161evanja neposrednih in la\u017ejih problemskih nalog. To raven dosega 74 odstotkov slovenskih 15-letnikov, v povpre\u010dju v OECD pa 72 odstotkov. Vsaj tretjo raven dosega manj kot polovica, 36 odstotkov, slovenskih 15-letnikov. Ti u\u010denci in u\u010denke lahko prispevajo k skupnemu trudu za re\u0161itev problema na srednji ravni te\u017eavnosti in lahko v interakcijah sprejemajo razli\u010dnost pogledov na situacijo. 4. raven v Sloveniji dosega 6 odstotkov u\u010denk in u\u010dencev in v OECD 8 odstotkov. U\u010denke in u\u010denci z dose\u017eki na najvi\u0161ji ravni uspe\u0161no prepoznavjo in se zavedajo dinamike v skupini, zagotavljajo ravnavnje \u010dlanov skupine v skladu z njihovimi dogovorjenimi vlogami, prevzemajo iniciativo za premagovanje ovir in re\u0161ujejo nesporazume in konflikte, medtem ko prepoznavajo u\u010dinkovite poti re\u0161evanja in spremljajo proces njihovega izvajanja.<\/p>\n
Iz raziskave je ugotovljeno tudi, da imajo u\u010denci in u\u010denke z vi\u0161jimi naravoslovnimi, matemati\u010dnimi in bralnimi dose\u017eki praviloma tudi vi\u0161je dose\u017eke pri skupinskem re\u0161evanju problemsko zasnovanih nalog. Ozadje tega je, da so uspe\u0161no upravljanje in interpetacija informacij ter spretnosti sklepanja pomembne pri razvoju pismenosti kot tudi pri uspe\u0161nem sodelovanju. Vendar pa je povezanost spretnosti skupinskega re\u0161evanja z osnovnimi tremi podro\u010dji v raziskavi PISA \u0161ibkej\u0161a kot je medsebojna povezanost med temi podro\u010dji. U\u010denke in u\u010denci v Avstraliji, na Japonskem, Koreji, Novi Zelandiji in v ZDA imajo dose\u017eke skupinskega re\u0161evanja precej vi\u0161je, kot bi pri\u010dakovali glede na njihove dose\u017eke pri naravosljovu, branju in matematiki, v Sloveniji pa so dose\u017eki skupinskega re\u0161evanja glede na ostala podro\u010dja ni\u017eji.<\/p>\n
Pri skupinskem re\u0161evanju problemsko zasnovanih nalog so v Sloveniji in v vseh drugih sodelujo\u010dih dr\u017eavah u\u010denke uspe\u0161nej\u0161e u\u010dencev. V Sloveniji je razlika med dose\u017eki u\u010denk in u\u010dencev 36 to\u010dk, v povpre\u010dju v dr\u017eavah OECD pa 29 to\u010dk. Najvi\u0161je razlike, ve\u010d kot 40 to\u010dk, so v Avstraliji, na Finskem, v Latviji, na Novi Zelandiji in na \u0160vedskem. To se razlikuje od preverjanja samostojnega re\u0161evanja problemsko zasnovanih nalog v ciklu PISA 2012, kjer so v veliko dr\u017eavah vi\u0161je dose\u017eke izkazovali u\u010denci, v Sloveniji pa razlike med spoloma na tem podro\u010dju nismo zaznali. Pri skupinskem re\u0161evanju u\u010denke \u0161e vedno dosegajo 25 to\u010dk vi\u0161je rezultate od u\u010dencev tudi po tem, ko upo\u0161tevamo njihove dose\u017eke na treh osnovnih podro\u010djih v raziskavi PISA. Dose\u017eki skupinskega re\u0161evanja so povezani s socio-ekonomskim ozadjem u\u010dencev in u\u010denk ter in \u0161ol, vendar je ta povezanost \u0161ibkej\u0161a kot pri osnovnih treh podro\u010djih.<\/p>\n
Stali\u0161\u010da u\u010denk in u\u010dencev do skupinskega re\u0161evanja nalog<\/p>\n
U\u010denke in u\u010denci imajo v vseh dr\u017eavah v splo\u0161nem pozitiven odnos do skupinskega dela. Velika ve\u010dina ceni pomen odnosov v skupini, kar se ka\u017ee v tem, da se jih v povpre\u010dju v dr\u017eavah OECD kot tudi v Sloveniji ve\u010d kot 80 odstotkov strinja z izjavami \u00bbSem dober poslu\u0161alec.\u00ab, \u00bbVeseli me, \u010de so so\u0161olci uspe\u0161ni.\u00ab, \u00bbUpo\u0161tevam tudi tisto, kar zanima druge.\u00ab in \u00bbRad pretehtam razli\u010dna stali\u0161\u010da.\u00ab. V skoraj vseh dr\u017eavah u\u010denke pomen odnosov v skupini vrednotijo vi\u0161je od u\u010dencev. U\u010denke in u\u010denci pozitivno odgovarjajo tudi glede u\u010dinkovitosti skupinskega dela, kar se ka\u017ee v tem, da se jih ve\u010d kot dve tretjini strinja z izjavami \u00bbRaje delam v skupini kot sam.\u00ab, \u00bbUgotovil sem, da skupina sprejme bolj\u0161e odlo\u010ditve kot posamezniki.\u00ab, \u00bbOpa\u017eam, da skupinsko delo zvi\u0161a tudi mojo u\u010dinkovitost.\u00ab in \u00bbRad sodelujem s so\u0161olci.\u00ab U\u010dinkovitost skupinskega dela u\u010denci praviloma vrednotijo vi\u0161je od u\u010denk.<\/p>\n
Raziskava ka\u017ee tudi, da se aktivnosti v razredu povezujejo s stali\u0161\u010di do skupinskega dela. U\u010denke in u\u010denci, ki poro\u010dajo o pogostej\u0161em razlaganju svojih zamisli pri pouku naravoslovja, izvajanju poskusov v laboratoriju in razpravljanju o naravoslovnih vpra\u0161anjih v razredu verjetneje izra\u017eajo bolj pozitivna stali\u0161\u010da do skupinskega dela.<\/p>\n
Ministrica za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port, dr. Maja Makovec Bren\u010di\u010d, je o zadnjih ugotovitvah raziskave PISA 2015 glede spretnosti skupinskega re\u0161evanja problemsko zasnovanih nalog povedala: \u00bbTokratne ugotovitve iz raziskave PISA ka\u017eejo, da so spretnosti slovenskih 15-letnikov za skupinsko re\u0161evanje nalog v mednarodnem povpre\u010dju, kar je dober rezultat. Razvidno je, da spretnosti samostojnega kot tudi skupinskega re\u0161evanja problemskih situacij ne izhajajo samodejno iz visokih ravni bralne, matemati\u010dne oziroma naravoslovne pismenosti. To pomeni, da je tudi tem spretnostim treba v \u0161olskem prostoru namenjati posebno pozornost, prete\u017eno kot pre\u010dno \u010dez-kurikularno podro\u010dje. Vrsta predmetov ponuja mo\u017enosti za tovrsten razvoj. Pomembno je spodbujanje pozitivnih odnosov v \u0161oli in oblikovanje u\u010dnih okolij, ki omogo\u010dajo razvoj spretnosti delovanja v skupini ter ob tem tudi razvoj pozitivnih stali\u0161\u010d do tak\u0161nega na\u010dina sodelovanja. Hkrati je v \u0161olah pomembno prepoznati u\u010denke in u\u010dence, ki so socialno izolirani, ter primanjkljaje sodelovanja premo\u0161\u010dati. Sicer pa na Ministrstvu za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port veliko pozornosti namenjamo zagotavljanju varnega in spodbudnega u\u010dnega okolja. O tem smo se z ravnateljicami in ravnatelji pogovarjali na posvetu pred pri\u010detkom \u0161olskega leta, pa po slovenskih regijah, ko smo spomladi priredili ve\u010d posvetov na to temo. Zastavili smo jih tako, da smo skupaj z Zavodom RS za \u0161olstvo in SVIZ z zaposlenimi v vzgoji in izobra\u017eevanju razpravljali o mo\u017enih aktivnostih in ukrepih za zagotavljanje varnega in spodbudnega u\u010dnega okolja, o u\u010dinkovitih praksah ter izzivih in potrebah \u0161ol na tem podro\u010dju. To pa je tudi rde\u010da nit leto\u0161njih jesenskih sre\u010danj z ravnateljicami in ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih \u0161ol. Slovensko \u0161olstvo je kakovostno in vklju\u010dujo\u010de. Zagotavljanje varnega in spodbudnega u\u010dnega okolja pa sodi med temeljne cilje vzgoje in izobra\u017eevanja ter zajema tako krepitev socialnih ve\u0161\u010din, strpnosti, spo\u0161tovanja druga\u010dnosti kot omogo\u010danje razvoja in doseganje \u010dim vi\u0161je ravni ustvarjalnosti.\u00ab<\/p>\n
OPIS RAZISKAVE<\/p>\n
Program mednarodne primerjave dose\u017ekov u\u010denk in u\u010dencev PISA (Programme for International Student Assessment) je dolgoro\u010den projekt primerjanja znanja in spretnosti u\u010denk in u\u010dencev v dr\u017eavah \u010dlanicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in dr\u017eavah partnericah. Podatki za raziskavo PISA se zbirajo vsake tri leta. Najnovej\u0161e zbiranje podatkov je bilo opravljeno leta 2015, ko je sodelovalo okoli 540 000 15-letnikov iz 72 dr\u017eav. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 6406 dijakinj in dijakov (praviloma 1. letnikov srednjih \u0161ol) ter u\u010denk in u\u010dencev. V raziskavi praviloma sodelujejo vse slovenske srednje \u0161ole, lo\u010deno po izobra\u017eevalnih programih, in tako je leta 2015 sodelovalo 300 srednje\u0161olskih izobra\u017eevalnih programov, ob tem pa \u0161e 31 osnovnih \u0161ol in dve ustanovi za izobra\u017eevanje odraslih. Skupaj s \u0161olami raziskavo v Sloveniji izvaja Pedago\u0161ki in\u0161titut. Raziskava se izvaja v okviru operacije Evalvacija in spremljanje kakovosti vzgojno-izobra\u017eevalnega sistema s pomo\u010djo mednarodnih raziskav in \u0161tudij, ki jo sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port.<\/p>\n
Ve\u010d o rezultatih: www.oecd.org\/pisa\/<\/a> Vsebina je nastala v okviru dejavnosti projekta Evalvacija in spremljanje kakovosti vzgojno-izobra\u017eevalnega sistema s pomo\u010djo mednarodnih raziskav in \u0161tudij, ki ga omogo\u010da sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Objavljeni so rezultati mednarodne raziskave PISA 2015 o skupinskem re\u0161evanju problemsko zasnovanih nalog. Slovenski 15-letniki dosegajo povpre\u010dno raven spretnosti skupinskega re\u0161evanja problemsko zasnovanih nalog, ki so bile poseben del preizkusa znanja v raziskavi PISA 2015. To je prva velika mednarodna raziskava teh spretnosti v svetu. U\u010denke in u\u010denci z dose\u017eki na najvi\u0161ji ravni uspe\u0161no prepoznavajo […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[116],"tags":[],"class_list":["post-3437","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-aktualno-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3437","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3437"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3437\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3437"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3437"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3437"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nDodatne informacije: Nacionalni center raziskave PISA, Pedago\u0161ki in\u0161titut, Ljubljana, e-naslov: pisa@pei.si<\/a>
\nSporo\u010dilo za javnost<\/a><\/p>\n