Objavljamo prve rezultate Mednarodne raziskave o dr\u017eavljanski vzgoji in izobra\u017eevanju ICCS 2016. Dose\u017eki slovenskih u\u010denk in u\u010dencev na podro\u010dju dr\u017eavljanske vednosti so nad mednarodnim povpre\u010djem.
\nKaj je ICCS 2016 (Mednarodna raziskava dr\u017eavljanske vzgoje in izobra\u017eevanja)?<\/p>\n
ICCS je Mednarodna raziskava dr\u017eavljanske vzgoje in izobra\u017eevanja, ki jo na mednarodni ravni koordinira IEA (Mednarodna organizacija za evalviranje u\u010dinkov izobra\u017eevanja), v Sloveniji pa Pedago\u0161ki in\u0161titut.
\nNamen raziskave je raziskati, na kak\u0161ne na\u010dine se mladi v razli\u010dnih dr\u017eavah (oziroma izobra\u017eevalnih sistemih) pripravljajo na (aktivno) dr\u017eavljanstvo. S tem ciljem meri naslednje:
\nvednost, konceptualno razumevanje in kompetence na podro\u010dju dr\u017eavljanske vzgoje in izobra\u017eevanja;
\nstali\u0161\u010da na podro\u010dju dr\u017eavljanstva in pripravljenosti do (so)delovanja v dru\u017ebenih oz. dr\u017eavljanskih aktivnostih.
\nSlovenija sodeluje v raziskavi tretji\u010d (1999 \u2013 takrat pod imenom CivEd; 2009, 2016), zato je mogo\u010de prikazati tudi trende med posameznimi cikli raziskave.
\nV ciklu 2016 je na mednarodni ravni sodelovalo 24 izobra\u017eevalnih sistemov, tudi Slovenija. V Sloveniji je sodelovalo 135 \u0161ol, 2.844 u\u010dencev 8. razredov ter 2.056 u\u010diteljev.
\nRaziskava se bo na mednarodni ravni zaklju\u010dila v letu 2018, a vendarle je mogo\u010de predstaviti nekaj klju\u010dnih ugotovitev.<\/p>\n
Klju\u010dne ugotovitve za Slovenijo<\/p>\n
Dose\u017eki:<\/p>\n
Dose\u017eki slovenskih u\u010dencev na podro\u010dju dr\u017eavljanske vednosti so nad mednarodnim povpre\u010djem (532 to\u010dk). Ve\u010djo povpre\u010dno vednost dr\u017eavljanske vednosti Imajo: Danska (586), Kitajski Tajpej (581), \u0160vedska (579), Finska (577), Norve\u0161ka (ki je sodelovala z 9. razredom; 564), Estonija (546) in Ruska federacija (545). Po znanju je Slovenija primerljiva z Belgijo (Flamski del; 537) in Hrva\u0161ko (531). Italija je s 524 to\u010dkami zadnja, ki se je uvrstila nad mednarodno ICCS povpre\u010dje. Pod mednarodno ICCS povpre\u010dje, so se od evropskih dr\u017eav uvrstile Latvija, Malta, Bolgarija.
\n11 dr\u017eav je doseglo zna\u010dilno izbolj\u0161anje v dr\u017eavljanskem znanju med letoma 2009 in 2016. Med njimi tudi Slovenija (16 to\u010dk). Ve\u010dji trend v znanju bele\u017eijo \u0160vedska, Ruska federacija, Norve\u0161ka, Belgija (Flamski del), Kitajski Tajpej, Estonija, Kolumbija in Bolgarija.<\/p>\n
Razlike glede na spol:<\/p>\n
Obstajajo zna\u010dilne razlike v dr\u017eavljanski vednosti med deklicami in de\u010dki (v prid deklicam). Slovenija je ena od dr\u017eav, kjer so te razlike med najve\u010djimi \u2013 ve\u010dje razlike so le na Malti, v Bolgariji, \u0160vedski.<\/p>\n
Socialno-ekonomski status, migrantski status in dr\u017eavljanska vednost:<\/p>\n
Dr\u017eavljanska vednost se povezuje s socialno-ekonomskim statusom, tudi v Sloveniji (u\u010denci z vi\u0161jim SES imajo vi\u0161je dose\u017eke dr\u017eavljanske vednosti. Povezave z dose\u017eki so mo\u010dne tudi pri migrantskem statusu (v ve\u010dini dr\u017eav, tudi v Sloveniji, imajo u\u010denci iz dru\u017ein brez migrantskega ozadja bolj\u0161e dose\u017eke) ter glede na jezik, ki ga u\u010denci govorijo doma (u\u010denci, ki doma govorijo isti jezik kot tisti v katerem so re\u0161evali test in vpra\u0161alnike, imajo bolj\u0161e dose\u017eke, tudi v Sloveniji).<\/p>\n
Razlike med \u0161olami:<\/p>\n
V Sloveniji so razlike med \u0161olami, glede dr\u017eavljanskega znanja, zelo majhne (le 8 %). Manj\u0161e so le \u0161e na Finskem (6 %) in Norve\u0161kem (6 %).<\/p>\n
Pripravljenost u\u010dencev za delovanje:<\/p>\n
Pri delovanju in pripravljenosti za delovanje (npr. pri\u010dakovana aktivna politi\u010dna participacija, delovanje na dru\u017ebenih omre\u017ejih \u2013 v dr\u017eavljansko povezanih aktivnostih, dr\u017eavljanska samou\u010dinkovitost u\u010dencev) so u\u010denci iz Sloveniji v ve\u010dini primerov pod mednarodnim povpre\u010djem. Pozitiven trend bele\u017eimo pri sodelovanju na\u0161ih u\u010dencev v prostovoljskih skupinah.
\nV Sloveniji diskutirajo o politi\u010dnih in dru\u017ebenih vpra\u0161anjih zunaj \u0161ole manj pogosto kot v drugih dr\u017eavah, a je trend med letoma 2009 in 2016 pozitiven. Prav tako na\u0161i u\u010denci nimajo tako mo\u010dnega ob\u010dutka dr\u017eavljanske samou\u010dinkovitosti. Konvencionalno dr\u017eavljanstvo za odrasle (glasovanje na volitvah, spremljanje aktualnih politi\u010dnih vpra\u0161anj v medijih itd.) se na\u0161im u\u010dencem ne zdi tako pomembno, kakor u\u010dencem v drugih dr\u017eavah. Podobno je z oceno pomembnosti dru\u017ebenih gibanj, ki ga imajo le ta za dr\u017eavljanstvo. A je trend v obeh primerih pozitiven.<\/p>\n
Enakost spolov:<\/p>\n
Slovenija je pri zaznavi odnosa u\u010dencev do enakosti spolov nad mednarodnim povpre\u010djem, pri zaznavi pomembnosti etni\u010dne\/rasne enakosti pa pod tem povpre\u010djem.<\/p>\n
Zaupanje v institucije:<\/p>\n
Pri zaupanju v Dr\u017eavni zbor in vlado so na\u0161i u\u010denci pod mednarodnim povpre\u010djem (zaupanje v vlado tudi pada), pri zaupanju v sodi\u0161\u010da pa nad ICCS povpre\u010djem. Zelo visoko pa na\u0161i u\u010denci zaupajo ljudem na splo\u0161no (ve\u010dje zaupanje so izkazali le \u0161e u\u010denci iz Finske). Ve\u010d kot polovica na\u0161ih u\u010dencem zaupa ali zelo zaupa dru\u017ebenim medijem, kar je nad ICCS povpre\u010djem.<\/p>\n
Ugotovitve iz evropskega vpra\u0161alnika:<\/p>\n
Raziskavi ICCS je bil dodan tudi Evropski vpra\u0161alnik.<\/p>\n
Ob\u010dutek evropske identitete u\u010dencev je nad evropskim povpre\u010djem. Pri \u010demer je pri de\u010dkih ta ob\u010dutek izrazitej\u0161i. Podobno kot v ve\u010dini drugih dr\u017eav (razen na Hrva\u0161kem) imajo u\u010denci dru\u017ein brez migrantskega ozadja nekoliko mo\u010dnej\u0161i ob\u010dutek evropske identitete.
\nV Sloveniji, Belgiji, Finski in Litvi so u\u010denci bolj ponosni, da je njihova dr\u017eava del EU, kakor v nekaterih drugih dr\u017eavah.<\/p>\n
Stali\u0161\u010da do enakih pravic za migrante so v Evropi prevladujo\u010da, v Sloveniji so ta stali\u0161\u010da izrazito vi\u0161ja, kakor je mogo\u010de zabele\u017eiti na mednarodni ravni.<\/p>\n
Zaupanje v evropske institucije je v Sloveniji nekoliko ni\u017eje, je pa trend pozitiven.<\/p>\n
Na\u0161i u\u010denci so prav tako bolj zaskrbljeni nad prihodnostjo Evrope (npr. terorizem, lakota, rev\u0161\u010dina, nezaposlenost) ter svoje prihodnosti.<\/p>\n
Druge pomembne teme:<\/p>\n
Med drugimi pomembnimi temami je potrebno izpostaviti zaznavo medvrstni\u0161kega nasilja, ki je pri nekaterih postavkah nad povpre\u010djem, npr. uporaba \u017ealjivih vzdevkov, zasmehovanje s strani drugih u\u010dencev, uni\u010devanje osebne lastnine nekoga drugega.<\/p>\n
Cikel raziskave se kon\u010da leta 2018, za tem bo tudi objavljeno nacionalno poro\u010dilo v slovenskem jeziku.<\/p>\n
OSTALO GRADIVO:<\/p>\n