Najnovej\u0161i podatki raziskave PISA iz leta 2015 ka\u017eejo stabilnost naravoslovnih in porast matemati\u010dnih in bralnih dose\u017ekov slovenskih u\u010denk in u\u010dencev. Na vseh treh podro\u010djih pismenosti Slovenija dosega rezultate nad povpre\u010djem OECD. Ob tem pa u\u010denke in u\u010denci manj kot pred devetimi leti v raziskavi PISA 2006, ko je bilo naravoslovje tudi glavno podro\u010dje preverjanja, poro\u010dajo o tem, da jim je ukvarjanje z naravoslovjem v u\u017eitek.
\n(Ljubljana, 6. 12. 2016) Program mednarodne primerjave dose\u017ekov u\u010denk in u\u010dencev PISA (Programme for International Student Assessment) je dolgoro\u010den projekt primerjanja znanja in spretnosti u\u010denk in u\u010dencev v dr\u017eavah \u010dlanicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in dr\u017eavah partnericah. Raziskava je bila v mednarodnem prostoru prvi\u010d izvedena leta 2000 in od takrat dr\u017eave na tri leta ugotavljajo ravni bralne, matemati\u010dne in naravoslovne pismenosti u\u010denk in u\u010dencev v starosti 15 let. Slovenija je v program vstopila leta 2006. V vsakem ciklu raziskave je enemu podro\u010dju namenjen ve\u010dji obseg nalog in vpra\u0161anj; v raziskavi PISA 2015 je to bila naravoslovna pismenost.<\/p>\n
Leta 2015 je v raziskavi sodelovalo okoli 540 000 u\u010denk in u\u010dencev iz 72 dr\u017eav, kar predstavlja reprezentativno skupino za okoli 29 milijonov 15-letnikov. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 6406 dijakinj in dijakov (praviloma 1. letnikov srednjih \u0161ol) ter u\u010denk in u\u010dencev. V raziskavi praviloma sodelujejo vse slovenske srednje \u0161ole lo\u010deno po izobra\u017eevalnih programih in leta 2015 je tako sodelovalo 300 srednje\u0161olskih izobra\u017eevalnih programov, ob tem pa \u0161e 31 osnovnih \u0161ol in dve ustanovi za izobra\u017eevanje odraslih. To je bil prvi cikel iz programa PISA, v katerem je bilo zbiranje podatkov v celoti, vklju\u010dno s preverjanjem znanja, izvedeno na ra\u010dunalnikih. Skupaj s \u0161olami raziskavo v Sloveniji izvaja Pedago\u0161ki in\u0161titut.<\/p>\n
DOSE\u017dKI PRI NARAVOSLOVNI PISMENOSTI<\/p>\n
Slovenski u\u010denci in u\u010denke so na preizkusu naravoslovne pismenosti PISA 2015 v povpre\u010dju dosegli 513 to\u010dk, kar je ve\u010d kot je povpre\u010dje OECD (493 to\u010dk). Slovenski dose\u017eek je za 1 to\u010dko ni\u017eji od dose\u017eka leta 2012, kar pa ni statisti\u010dno pomembna razlika. Najvi\u0161je rezultate so leta 2015 dosegli u\u010denke in u\u010denci v Singapurju (556 to\u010dk). Povpre\u010dni dose\u017eki u\u010denk in u\u010dencev Kitajske (4 provinc), Ju\u017ene Koreje, Nove Zelandije, Avstralije, Velike Britanije, Nem\u010dije in \u010ce\u0161ke se pomembno ne razlikujejo od slovenskih dose\u017ekov. Od evropskih dr\u017eav so pomembno vi\u0161ji dose\u017eki od slovenskih le v Estoniji (534 to\u010dk) in na Finskem (531 to\u010dk).
\nDose\u017eki slovenskih u\u010denk in u\u010dencev pri naravoslovni pismenosti so v vseh ciklih raziskave PISA stabilni in nad povpre\u010djem OECD. Zadnji podatki iz leta 2015 ka\u017eejo, da v Sloveniji 85 % u\u010denk in u\u010dencev dosega temeljne naravoslovne kompetence (2. raven na mednarodni lestvici), brez katerih bi bilo nadaljevanje izobra\u017eevanja in uspe\u0161no delovanje v vsakdanjem \u017eivljenju zelo ote\u017eeno. Za OECD je ta odstotek 79 %. Najvi\u0161je naravoslovne kompetence (5. oz. 6. raven) v Sloveniji dosega 11 % u\u010denk in u\u010dencev, v dr\u017eavah OECD pa v povpre\u010dju 8 %. Odstotki u\u010denk in u\u010dencev z nizkimi dose\u017eki (pod 2. ravnjo) v Sloveniji ostajajo med leti stabilni, odstotek u\u010denk in u\u010dencev z najvi\u0161jimi dose\u017eki pa se je sicer od leta 2006 zni\u017eal za 2 odstotni to\u010dki (z 12,9 % leta 2006 na 10,6 % leta 2015), vendar pa v zadnjih ciklih raziskave ostaja stabilen.<\/p>\n
V Sloveniji, podobno kot v ve\u010dini drugih dr\u017eav, so u\u010denke in u\u010denci uspe\u0161nej\u0161i v kompetencah znanstvenega razlaganja pojavov (dose\u017eek v Sloveniji je 516 to\u010dk) ter evalviranja in na\u010drtovanja naravoslovno-znanstvenih raziskav (515 to\u010dk) v primerjavi s kompetenco znanstvenega interpretiranja podatkov in dokazov (506 to\u010dk). Gledano po vrstah znanja so dose\u017eki vi\u0161ji pri nalogah, ki zahtevajo vsebinsko znanje (520 to\u010dk), v primerjavi z nalogami, ki zahtevajo procesno ali epistemolo\u0161ko znanje (506 to\u010dk).<\/p>\n
Pri naravoslovju v raziskavi PISA 2015 so bile v Sloveniji u\u010denke (516 to\u010dk) uspe\u0161nej\u0161e od u\u010dencev (510 to\u010dk), v povpre\u010dju v OECD pa so od u\u010denk (491 to\u010dk) uspe\u0161nej\u0161i u\u010denci (495 to\u010dk).<\/p>\n
DOSE\u017dKI PRI MATEMATI\u010cNI PISMENOSTI<\/p>\n
Slovenski u\u010denci in u\u010denke so pri matemati\u010dni pismenosti PISA 2015 v povpre\u010dju dosegli 510 to\u010dk, kar je pomembno vi\u0161ji dose\u017eek kot leta 2012 (ko je bil 501 to\u010dka). Dose\u017eek je tudi v tem ciklu pomembno vi\u0161ji od povpre\u010dja OECD (490 to\u010dk). Tudi pri matematiki so najvi\u0161je rezultate dosegli u\u010denci in u\u010denke v Singapurju (564 to\u010dk). Od slovenskih se pomembno ne razlikujejo dose\u017eki u\u010denk in u\u010dencev na Nizozemskem, Danskem, Finskem, v Belgiji in Nem\u010diji. Med evropskimi dr\u017eavami imajo vi\u0161je dose\u017eke od slovenskih u\u010denke in u\u010denci v \u0160vici (521 to\u010dk) in Estoniji (520 to\u010dk).<\/p>\n
V Sloveniji temeljno raven matemati\u010dne pismenosti (2. raven) v raziskavi PISA 2015 dosega 84 % u\u010denk in u\u010dencev, najvi\u0161je ravni (5. oz. 6. raven) pa jih dosega 13 %. Medtem ko je odstotek u\u010denk in u\u010dencev z najvi\u0161jimi dose\u017eki ostal stabilen glede na leto 2012, se je odstotek u\u010denk in u\u010dencev z nizkimi dose\u017eki (pod 2. ravnjo) v tem obdobju pomembno zni\u017eal (za 4 odstotne to\u010dke, z 20 % na 16 %). V povpre\u010dju v dr\u017eavah OECD je odstotek u\u010denk in u\u010dencev, ki izkazujejo temeljne matemati\u010dne kompetence, 77 %, kar je enako kot leta 2012. Najvi\u0161je ravni pa v OECD dosega 11 % u\u010denk in u\u010dencev, kar je za 2 odstotni to\u010dki manj kot leta 2012.<\/p>\n
V OECD so v matemati\u010dni pismenosti uspe\u0161nej\u0161i u\u010denci (u\u010denke so dosegle 484 to\u010dk in u\u010denci 494 to\u010dk), v Sloveniji pa med dose\u017ekom u\u010denk (508 to\u010dk) in dose\u017ekom u\u010dencev (512 to\u010dk) ni statisti\u010dno pomembne razlike.<\/p>\n
DOSE\u017dKI PRI BRALNI PISMENOSTI<\/p>\n
Bralna pismenost se je v raziskavah PISA 2009 in PISA 2012 pokazala kot \u0161ibkej\u0161e podro\u010dje znanja in spretnosti slovenskih u\u010denk in u\u010dencev, saj so bili njihovi dose\u017eki pod povpre\u010djem OECD. Zbiranje podatkov leta 2015 je pokazalo, da so se ti dose\u017eki zelo izbolj\u0161ali. Leta 2015 je povpre\u010dni dose\u017eek slovenskih u\u010denk in u\u010dencev pri bralni pismenosti 505 to\u010dk, kar je za 24 to\u010dk vi\u0161ji dose\u017eek kot leta 2012 (ko je bil 481 to\u010dk). Dose\u017eek je tudi nad povpre\u010djem OECD (493 to\u010dk), od slovenskega pa se pomembno ne razlikujejo dose\u017eki na Novi Zelandiji, v Nem\u010diji, Macau, na Poljskem, Nizozemskem, v Avstraliji, na \u0160vedskem in Danskem. Evropske dr\u017eave, ki imajo pri branju vi\u0161je dose\u017eke od Slovenije so Finska (526 to\u010dk), Irska (521 to\u010dk), Estonija (519 to\u010dk) in Norve\u0161ka (513 to\u010dk). Najvi\u0161je rezultate pa so tudi pri bralni pismenosti dosegli u\u010denke in u\u010denci v Singapurju (535 to\u010dk).<\/p>\n
Zvi\u0161anje povpre\u010dnega dose\u017eka je odraz zvi\u0161anja dose\u017ekov slovenskih u\u010denk in u\u010dencev na vseh ravneh mednarodne lestvice bralne pismenosti. V Sloveniji 85 % u\u010dencev dosega temeljne bralne kompetence (2. raven), kar je za 6 odstotnih to\u010dk ve\u010d kot leta 2012. Najvi\u0161je bralne kompetence (5. oz. 6. raven) dosega 9 % slovenskih u\u010denk in u\u010dencev, kar od leta 2012 predstavlja zvi\u0161anje za 4 odstotne to\u010dke. Slovenija je edina od sodelujo\u010dih dr\u017eav, kjer so se med letoma 2012 in 2015 tako zvi\u0161ali dele\u017ei u\u010denk in u\u010dencev z najvi\u0161jimi dose\u017eki kot zni\u017eali dele\u017ei tistih z nizkimi dose\u017eki. V dr\u017eavah OECD temeljne kompetence dosega 8o % u\u010denk in u\u010dencev, najvi\u0161je ravni pa jih dosega 8 %.<\/p>\n
Kot v predhodnih ciklih so v vseh sodelujo\u010dih dr\u017eavah v bralni pismenosti uspe\u0161nej\u0161e u\u010denke. Slovenske u\u010denke so v povpre\u010dju dosegle 528 to\u010dk (v OECD 506 to\u010dk) in u\u010denci 484 to\u010dk (v OECD 479 to\u010dk). Razlika med spoloma v Sloveniji (43 to\u010dk) je \u0161e vedno med najve\u010djimi v OECD (kjer je razlika 27 to\u010dk) in je podobna kot na Finskem (47 to\u010dk). Vendar pa je zvi\u0161anje povpre\u010dnih dose\u017ekov predvsem odraz zni\u017eanja dele\u017ea u\u010dencev z nizkimi dose\u017eki (ki se je z 31 % zni\u017eal na 21 %, torej za 10 odstotnih to\u010dk), in zvi\u0161anja dele\u017ea tako u\u010dencev kot u\u010denk z najvi\u0161jimi dose\u017eki (u\u010dencev z 2,3 % na 5,8 % in u\u010denk z 8,0 % na 12,3 %).<\/p>\n
U\u017dIVANJE PRI UKVARJANJU Z NARAVOSLOVJEM IN MOTIVACIJA ZA U\u010cENJE<\/p>\n
Ob sicer nadpovpre\u010dnih naravoslovnih dose\u017ekih pa slovenski u\u010denci in u\u010denke izra\u017eajo podpovpre\u010dne ravni u\u017eivanja pri ukvarjanju z naravoslovjem oziroma pri u\u010denju naravoslovja; med vsemi dr\u017eavami pri tem manj u\u017eivajo le \u0161e u\u010denke in u\u010denci na Nizozemskem. Leta 2006 so takratni 15-letniki poro\u010dali nekoliko manj negativna stali\u0161\u010da do u\u010denja naravoslovja. Instrumentalna motivacija za u\u010denje naravoslovja (ker jim bo to koristilo pri nadaljnjem \u0161olanju ali kasneje v \u017eivljenju) ostaja stabilna in podobna povpre\u010dju OECD. Med spoloma pri nobenem od teh podatkov v Sloveniji ni razlik.<\/p>\n
Ministrica za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port, dr. Maja Makovec Bren\u010di\u010d, je o ugotovitvah raziskave PISA 2015 povedala: \u00bbRazveseljivo je, da mednarodne primerjave, kot sta raziskava PISA in pred tednom dni objavljena raziskava TIMSS, ka\u017eejo visoke dose\u017eke slovenskih u\u010denk in u\u010dencev. Menim, da pozitivne spremembe v teh dose\u017ekih in \u0161e posebno velik porast dose\u017ekov na podro\u010dju bralne pismenosti v raziskavi PISA, kjer so bili v predhodnih ciklih dose\u017eki podpovpre\u010dni, odra\u017eajo uspe\u0161nost ukrepov, ki so bili v zadnjem obdobju vpeljani v slovenskem izobra\u017eevanju. Naj poudarim, da so k uspe\u0161nosti teh ukrepov v prvi vrsti prispevali u\u010ditelji in u\u010diteljice ter \u0161ole s svojim odgovornim in zavzetim delom, na sistemski ravni pa smo jih podprli s strokovnimi premisleki in koordinacijo sodelovanja. Rezultati ka\u017eejo, da smo z ob\u010dutkom urgentnosti, da moramo vsi skupaj poskrbeti, da bodo ravni bralne pismenosti generacij mladih v Sloveniji ustrezne, delo pri iskanju re\u0161itev dobro zastavili. Vloga ministrstva je, da to delo podpiramo in koordiniramo \u0161e naprej. Namero tega je mogo\u010de prepoznati tudi v programu \u010drpanja evropskih sredstev v sedaj za\u010detem programskem obdobju in pripravljenih instrumentih. Ob zaslu\u017eenem zadovoljstvu s pozitivnimi premiki v dose\u017ekih na\u0161ih u\u010denk in u\u010dencev pa je pomembno tudi, da razi\u0161\u010demo ozadje njihove izredno nizke motivacije za u\u010denje naravoslovja in matematike, kar je prav tako pomemben vidik kakovosti vzgoje in izobra\u017eevanja.\u00ab<\/p>\n
Ve\u010d o rezultatih: Najnovej\u0161i podatki raziskave PISA iz leta 2015 ka\u017eejo stabilnost naravoslovnih in porast matemati\u010dnih in bralnih dose\u017ekov slovenskih u\u010denk in u\u010dencev. Na vseh treh podro\u010djih pismenosti Slovenija dosega rezultate nad povpre\u010djem OECD. Ob tem pa u\u010denke in u\u010denci manj kot pred devetimi leti v raziskavi PISA 2006, ko je bilo naravoslovje tudi glavno podro\u010dje preverjanja, poro\u010dajo […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[116],"tags":[],"class_list":["post-3460","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-aktualno-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3460","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3460"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3460\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3460"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3460"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3460"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nwww.oecd.org\/pisa\/<\/a>
\nDodatne informacije:
\nNacionalni center raziskave PISA, Pedago\u0161ki in\u0161titut, Ljubljana, e-naslov: pisa@pei.si<\/a>
\nNacionalna koordinatorica raziskave PISA: dr. Mojca \u0160traus, sodelavki: Klaudija \u0160terman Ivan\u010di\u010d, Simona \u0160tigl<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"