{"id":3465,"date":"2016-12-06T10:17:46","date_gmt":"2016-12-06T10:17:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.pei.si\/opredelitve-in-nacini-spodbujanja-rezilientnosti-v-soli-in-izven-nje\/"},"modified":"2016-12-06T10:17:46","modified_gmt":"2016-12-06T10:17:46","slug":"opredelitve-in-nacini-spodbujanja-rezilientnosti-v-soli-in-izven-nje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.pei.si\/en\/opredelitve-in-nacini-spodbujanja-rezilientnosti-v-soli-in-izven-nje\/","title":{"rendered":"Opredelitve in na\u010dini spodbujanja rezilientnosti v \u0161oli in izven nje"},"content":{"rendered":"

Moto:\u00a0 Biti \u010dlovek je vpra\u0161anje, na katerega odgovarja \u017eivljenje. (Alfried L\u00e4ngle)<\/strong>
\nVsak se rodi \u017ee z naravnimi \u017eivljenjskimi potenciali za odpornost na zunanje pritiske okolja. Po L\u00e4ngleju (navedeno po Waibel, 2013) gre za tiri stebre individualne osebnosti: 1. mo\u010di (k\u00f6nnen), 2, marati (m\u00f6gen), 3. smeti (d\u00fcrfen), 4. morati (m\u00fcssen). Seveda pa \u017ee pri novorojen\u010dkih opazimo, da so razli\u010dno odporni za razli\u010dne bolezni. Zato morajo nekateri v \u017eivljenju bolj skrbeti za svoje zdravje in trening psihosocialnih ve\u0161\u010din kot drugi. Dana\u0161nji kapitalizem je krut: kdor ne poka\u017ee dovolj rezilientnosti je \u017ertev razmer, ker ne deluje v skladu s pogoji svoje eksistence in zahtev okolja.<\/p>\n

Tisti posamezniki, ki so bolj odvisni od socialnega polja, so sre\u010dni in zdravi v sre\u010dni dru\u017eini, nesre\u010dni in bolni pa so v bolni dru\u017eini. Tisti, ki so manj odvisni od socialnega polja, so bolj odporni, rezilientni. Znano je, da vojne travme ostanejo v raznih oblikah sociopatologije \u0161e dolgo v obdobju miru.<\/p>\n

Psihosomatske in socialne te\u017eave posameznikov so pri\u0161le v sredi\u0161\u010de zanimanja razli\u010dnih strok. Nobeno zgodovinsko obdobje ni\u00a0 brez huj\u0161ih te\u017eav in stisk (vojne, zapori, tatvine, razni pritiski). V \u010dasu spreminja vloga dru\u017eine, verovanja, dr\u017eave in\u00a0 \u0161olstva, se zdi, da psihi\u010dne stiske dobivajo nove dimenzije. Ljudje se jih sku\u0161amo zavedati in ukrepati takoj, ko jih zaznamo saj je ve\u010dji del odgovornosti zdaj na nas samih. Dejstvo in gro\u017enja brezposelnosti na prekarno delovno silo prav tako slabo vpliva. Kot pri vseh te\u017eavah je bistvena preventiva (zdrav na\u010din \u017eivljenja) in takoj\u0161nja kurativa ob nastopu te\u017eav, naj bodo fizi\u010dne ali psihi\u010dne narave.<\/p>\n

Rezilienca je dinami\u010den proces, za katerega sta zna\u010dilni splo\u0161na \u017eivljenjska prilagodljivost in pro\u017enost mladostnika, ki kljub te\u017eavam ohranja svoj pri\u010dakovani razvoj. Pri tem igrajo\u00a0 pomembno vlogo varovalni dejavniki znotraj posameznika in\u00a0 v njegovem dru\u017ebenem okolju. Odpornost \u2013 rezilienca postavlja meje vplivom<\/p>\n

Rezilientnost pomeni ve\u010d kot samo imunost proti bolezni zato bom raje opisoval rezilientnost. Pri tem igrajo\u00a0 pomembno vlogo varovalni dejavniki znotraj posameznika in\u00a0 v njegovem dru\u017ebenem okolju. Rezilientnost je prilagodljivost in pro\u017enost vedenja na izjemne ali vsakdanje zunanje pritiske.\u00a0Drlji\u0107\u00a0(2011) jo definira kot psihosocialni problem. Gre za niz kognitivnih in emocionalnih odzivov. Izra\u017ea se v lastnostih samozaupanja, ob\u010dutka (samo)obvladovanja \u017eivljenjskih situacij, odlo\u010dnosti, nadzoru, iznajdljivosti in vztrajnosti. To je varovalka pred vrstni\u0161kim in drugim nasiljem, drogami. Etni\u010dno odtujen posameznik je ranljiv. Tudi problem zadnjih priseljencev zadeva inkluzivno in integrativno pedago\u0161ko ravnanje.
\nRezilietnost se zmanj\u0161uje z distresi, izgorevanjem (burning out), skrbmi, strahovi, pretiranimi \u0161portnimi treningi, po\u0161kodbami, stigmatizacijo s strani okolja, slabo samodobo, zatrto etni\u010dno identiteto pri priseljencih, represivno kontrolo delavcev s strani delodajalcev in \u0161e drugi negativni dejavniki.<\/p>\n

Teorija rezilientnosti preu\u010duje dejavnike, ki ve\u010dajo u\u010dinkovitost posameznika pri preseganju ovir, ki se v obdobju odra\u0161\u010danja povezujejo s \u0161olanjem. Strokovna literatura kot klju\u010dne dejavnike spodbujanja rezilientnosti oz. odpornosti na krizne dogodke izpostavlja: vklju\u010dujo\u010de, varno in skrbno u\u010dno okolje, ki postavlja realno visoka pri\u010dakovanja, zagotavlja ustrezno pomo\u010d in podporo, razvija vse\u017eivljenjske kompetence ter omogo\u010da samostojno in aktivno participacijo (Kiswarday, 2015). Gre tudi za spodbujanje ustvarjalne klime v \u0161oli, osebne rasti, pozitivnega mi\u0161ljenja, opolnomo\u010denja, empatije. Te dejavnike poudarjajo tudi sodobna didakti\u010dno-metodi\u010dna na\u010dela pouka.
\nKakor je \u0161ola lahko za u\u010dence varovalni dejavnik, tako je lahko tudi prizori\u0161\u010de preizku\u0161anja delovanja v stresnih situacijah. \u0160ola kot varovalni dejavnik med drugim lahko poudarja mo\u017enost interakcije med u\u010denci, saj je dobra socialna mre\u017ea eden izmed dejavnikov, ki pove\u010duje odpornost na stresne dogodke in hkrati tudi mo\u017enost, da u\u010denci drug od drugega povzamejo dobre strategije soo\u010danja. Primer tak\u0161nih vaj je vaja soo\u010danja s strahom po kriznem dogodku, ko se z u\u010denec za vajo raziskuje, kaj ob tak\u0161nem dogodku razmi\u0161lja, ob\u010duti in kako se vede, ali pa vaja o soo\u010danju s te\u017eavami, ko u\u010denec pripravi na\u010drt kako bo ukrepal po kriznem dogodku (npr. opis te\u017eave, kdo lahko pomaga, kaj lahko sam stori\u0161, izdelava na\u010drta itd.).<\/p>\n

Redna, zmerna \u0161portna vadba lahko pozitivno vpliva na imunski sistem ter s tem na telo in njegovo delovanje. Zmerna vadba je zelo pomembna pri prepre\u010devanju bla\u017ejih oblik imunskih pomanjkljivosti, kot so ponavljajo\u010de se oku\u017ebe in alergije. Za razliko od zmerne telesne aktivnosti pa intenzivno, dolgotrajno treniranje pri vrhunskih (ali rekreativnih) \u0161portnikih lahko povzro\u010di imunosupresijo, ki lahko posledi\u010dno zmanj\u0161a \u0161portnikovo telesno odpornost.<\/p>\n

Zakaj? Pri akutnem fizi\u010dnem naporu se pojavi kratkoro\u010dna prehodna imunosupresija, imenovana imunosupresivno okno. Pomanjkljiva regeneracija telesa in ponavljajo\u010da se prehodna imunosupresija lahko povzro\u010dita zmanj\u0161ano imunsko odpornost. Za \u0161portnike je zato zelo pomembno ohraniti dobro telesno odpornost, ki prepre\u010duje oslabitev imunskega sistema. Za ve\u010dino je potrebna zmerna (\u0161portna) aktivnost.<\/p>\n

\u010cim bolj smo ozave\u0161\u010deni in informirani, tem ve\u010d lahko storimo za svoje zdravje s pozitivnim odnosom do zdravja, usklajevanjem aktivnega, poklicnega in kontemplativnega stila \u017eivljenja \u2013 jogo, meditacijami. Najbolj znani dejavniki nezdravega \u017eivljenjskega sloga so: nezdrav na\u010din prehranjevanja, telesna nedejavnost, kajenje, droge,\u00a0 pitje alkoholnih pija\u010d in stresni na\u010din \u017eivljenja, izpostavljanje \u0161kodljivim vplivom in onesna\u017eenosti okolja.<\/p>\n

Drlji\u0107 Karmen<\/em>\u00a0(2011) je prou\u010devala etni\u010dno identiteto priseljencev iz biv\u0161ih jugoslovanskih republik v Slovenijo. Etni\u010dna identiteta je zanjo psihosocialni razvojni proces, znotraj katerega se mladostnik na podlagi raziskovanja in razumevanja svoje etni\u010dne pripadnosti opredeli. Mo\u017eni so \u0161tirje etni\u010dno identitetni statusi: 1. privzeti, 2. razpr\u0161eni, 3. odlo\u017eeni in 4. dose\u017eeni.
\nLestvica rezilience je bila v raziskavah prepoznana kot ustrezni merilni in\u0161trument za merjenje stopnje rezilince med mladostniki in pripadniki razli\u010dnih narodnosti. Rezultati preizkusa so pokazali, da je dose\u017eena etni\u010dna identiteta vplivala na razvoj rezilience pri mladostnikih iz priseljenskih dru\u017ein. Inkluzivna in medkulturna \u0161ola je \u0161ola, ki mladostni kom dopu\u0161\u010da raziskovanje in izra\u017eanje etni\u010dne identitete ter skozi vzgojno-izobra\u017eevalne procese posreduje multikulturne kompetence, ki so klju\u010dne za \u0161ir\u0161o socialno kohezijo in dru\u017ebeno zrelost. Po prej\u0161njem modelu so u\u010ditelji prete\u017eno poudarjali pomanjkljivosti u\u010dencev (Kiswarday, 2015a). Ti rezultati so zanimivi tudi za novej\u0161e begunske valove priseljevanja z Bli\u017enjega vzhoda. Za bolj\u0161o integracijo le teh v Sloveniji manjka socialni kapital medsebojnega zaupanja.<\/p>\n

Rezilientnost v izobra\u017eevanju najbolj spodbujajo kakovosten pouk, inkluzivni pristop, izkustveno u\u010denje v varnem okolju, sodelovalno u\u010denje in podpora pri doseganju ciljev. Izven \u0161ole pa obstajajo razne svetovalne slu\u017ebe. Eden izmed na\u010dinov spodbujanja rezilientnosti je opolnomo\u010denje, ki s pomo\u010djo razli\u010dnih tehnik nudi podporo posameznikom, da v sebi najdejo osebno mo\u010d, odgovornost in ljubezen. Svetovalec svojim strankam pomaga, da ugotovijo, kdo so, kaj zares \u017eelijo v \u017eivljenju in kako se (\u0161e) lahko soo\u010dijo z nastalo te\u017eavo ali konfliktom, ki jih dela nemo\u010dne. Posameznik krepi dobro komunikacijo s samim seboj in z drugimi. Ko v sebi najde mir, da tako\u00a0 lahko \u017eivi v miru z drugimi. Metode celostne podpore posameznikom, da ponovno prebudijo potenciale osebne mo\u010di in ljubezni, nepristransko in empati\u010dno poslu\u0161anje, postavljanje vpra\u0161anj, spodbujanje izra\u017eanja njihovih \u010dustev, prepoznavanje preteklih ovirajo\u010dih vzorcev in iskanje novih perspektiv.<\/p>\n

\u010ce sklenemo: imejmo pred o\u010dmi, da se pogosto zgodi, da so dele\u017eni najmanj podpore, opolnomo\u010denja in rezilience tisti reve\u017ei, ki bi jo najbolj potrebovali.<\/p>\n

dr. Bogomir Novak<\/p>\n

Literatura<\/h4>\n