{"id":3498,"date":"2014-12-06T09:29:24","date_gmt":"2014-12-06T09:29:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.pei.si\/brdavs-na-dunaju-intervju-z-dr-dusanom-petracem\/"},"modified":"2014-12-06T09:29:24","modified_gmt":"2014-12-06T09:29:24","slug":"brdavs-na-dunaju-intervju-z-dr-dusanom-petracem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.pei.si\/en\/brdavs-na-dunaju-intervju-z-dr-dusanom-petracem\/","title":{"rendered":"Brdavs na Dunaju \u2013 intervju z dr. Du\u0161anom Petra\u010dem"},"content":{"rendered":"

V oktobru je Pedago\u0161ki in\u0161titut gostil dr. Du\u0161ana Petra\u010da, slovenskega fizika, ki je bil do upokojitve leta 2012 zaposlen na ameri\u0161ki vesoljski agenciji NASA, sedaj pa kot NASA ambasador hodi po svetu in mlade navdu\u0161uje nad naravoslovjem. V okviru Pedago\u0161kega In\u0161tituta in v pri\u010dakovanju PISE 2015, ki bo imela \u0161e poseben poudarek na naravoslovju, je z veseljem pri\u0161el v Slovenijo in s svojimi predavanji nagovoril mlade, jim razkril nekatere skrivnosti vesolja in hkrati skozi svoje osebne izku\u0161nje pokazal, kako poteka delo v najve\u010dji vesoljski agenciji na svetu. S svojimi obiski je tako mlade motiviral za naravoslovje, jih opogumil in pokazal, da se tudi iz male vasi na Gorenjskem, da priti vse do NASE.<\/strong>
\nTekom obiska v Sloveniji smo uspeli narediti tudi kraj\u0161i intervju.<\/p>\n

 <\/p>\n

\n

Dr. Petra\u010d, po du\u0161i ste eksperimentalec, ste to tudi prenesli v razred, ko ste \u0161e u\u010dili na Gimnaziji Kranj?<\/strong>
\nRes je bil moj doktorat iz eksperimentalne fizike, seveda sem moral tudi veliko teorije prebrati o svoji temi. Veste, moji kolegi, ki so imeli bolj teoreti\u010dne teme, so naredili doktorat veliko prej kot pa jaz, res sem imel dokaj zahtevno temo. Moj glavni mentor je bil sicer zelo potrpe\u017eljiv, bil je zelo voljan delati z menoj, bil sem njegov edini doktorski \u0161tudent, tako da mi je lahko posvetil veliko \u010dasa. No, ampak ne bom razlagal kak\u0161ne popadke vse je dobival\u2026
\nDruga\u010de pa je Gimnazija Kranj \u017ee imela eno manj\u0161o zbirko eksperimentov v tistem \u010dasu, ampak profesorji, ki so mene u\u010dili je niso kaj prida uporabljali. Sam sem se potrudil, da sem pokazal vsaj tisto, kar je bilo na voljo v tem \u010dasu. V eksperimentih sem zelo u\u017eival. No, saj nekaj jih je pa le bilo na voljo, sedaj ko pomislim. Ampak veste, bilo je bolj enostavno, \u010de jih nisi kazal. Za marsikaterega profesorja so bili eksperiment le dodatno delo.<\/p>\n

Pa se vam zdi, da eksperimenti spadajo k pouku fizike?<\/strong>
\nAbsolutno! Vedno sem ob\u010dudoval profesorje, ki so kazali eksperimente. Spomnim se profesorja, ki je predaval o te\u017enosti, nakar je rekel, da mora\u0161 v zakone verjeti. Postavil se je pred veliko \u017eelezno kroglo, ki je visela na \u017eici, potem pa jo je postavil tik pred nos in jo spustil. Krogla je zanihala in ko se je krogla vra\u010dala, smo se vsi bali, da mu bo krogla nos snela, \u010de se ne bo umaknil. Pa se ni umaknil, stal je na miru in verjel zakonom fizike, ki so mu narekovali, da se krogla ne more dvigniti vi\u0161e kot do vi\u0161ine, s katere jo je spustil. No, to je bila demonstracija, da v zakone, ki jih predava\u0161 tudi verjame\u0161 in zaupa\u0161. To je bil primer, ki se mi je mo\u010dno vtisnil v spomin.<\/p>\n

Po nekaj letih pou\u010devanja na gimnaziji ste od\u0161li v Ameriko. Kak\u0161ni so bili za\u010detki?<\/strong>
\nRes je, dobil sem mesto asistenta na fizikalnem oddelku, kjer sem imel prosto \u0161olnino in zraven \u0161e pla\u010do. Imel sem dovolj sredstev, da sem lahko kmalu pripeljal v Ameriko \u0161e \u017eeno. No, ne ravno veliko, bilo pa je dovolj sredstev, da sva lahko najela svoje stanovanje.
\nVeste, jaz sem pri\u0161el v Ameriko z letalom, in sicer s prvim razredom iz Kopenhagna, kasneje pa res nisem ve\u010d vedno potoval s prvim razredom. Imel sem dobrega mentorja, pri katerem sem prvo leto \u017eivel in in\u0161truiral njegove otroke. S tem sem si nekako popla\u010dal bivanje in hrano, poleg tega sem bil \u0161e \u0161tudent UCLA. V prvem letu sem lahko malo ve\u010d privar\u010deval, ker ni bilo stro\u0161kov za bivanje, tako sva z \u017eeno lahko najela stanovanje, ko je drugo leto pri\u0161la za mano v Ameriko.<\/p>\n

Med predavanji ste omenili, da ste pri\u0161li kot Brdavs na Dunaj?<\/strong>
\nTo je letelo na delo v JPL (Jet Propulsion Laboratory), ko smo delali prvi infrarde\u010di satelit, ki je imel za nalogo preslikati nebesno sfero v infrarde\u010dem spektru. Tam sem se pa res po\u010dutil kot Brdavs. Na Havajih smo naredili eksperiment s suborbital raketo, kjer smo dokazali, da je mo\u017ena uporaba super fluidnega helija, ampak mora\u0161 to narediti pravilno. Te izsledke smo predali NASI in kasneje je NASA odobrila nadaljevanje projekta. Celoten projekt je bil narejen v konzorciju z Ameriko in Nizozemsko, imel je mednarodni zna\u010daj, vsak je naredil nekaj. Ko so vsi deli prihajali skupaj, je vsaka skupina tudi razlo\u017eila, kako bo potekalo potrjevanje, da bo ta stvar res delovala v vesolju. No, za enega izmed senzorjev sem trdil, da zami\u0161ljen potrjevalni eksperiment \u0161e ne bo dokazal, da bo senzor res delal v vesolju. Med sto tiso\u010d zaposlenimi v NASI, sem jaz imel edini pomisleke. Po\u010dutil sem se, kot da govorim, da je cesar nag. Mnogi so bili tiho, jaz sem bil \u0161e boj naiven takrat. Ameri\u010dani bi bili tiho, saj so se zavedali posledic, kasneje je zaradi tega veliko direktorjev izgubilo slu\u017ebe. Ljudje so namre\u010d za\u010deli spra\u0161evati, kaj vse je \u0161e narobe. In prav so imeli, bilo je \u0161e veliko te\u017eav. No tak projekt je bila zame kot Meka, saj smo re\u0161evali \u0161e \u0161tevilne probleme pri tem projektu. Lahko sem prispeval svoj del pri re\u0161evanju \u0161tevilnih te\u017eav, ki smo jih kasneje \u0161e odkrili. No seveda brez odli\u010dne ekipe ne bi \u0161lo.<\/p>\n

Marsikdo si predstavlja, da so strokovnjaki sami zaprti v pisarni in tam re\u0161ujejo probleme, ampak \u010de prav razumem je potrebno tudi sodelovanje. Ravno v prihodnjem letu bomo v raziskavi PISA 2015 tudi dodatno preiskovali zmo\u017enosti dijakov re\u0161evanja problemov v skupinah.<\/strong>
\nSkupinsko delo je zelo pomembno. Ampak je problemati\u010dno, ker lahko nekateri posamezniki vzamejo vso hvalo zase. Jaz sem imel tako specifi\u010dna znanja, da mi niso mogli prevzemati zaslug, enostavno se niso dovolj spoznali na to podro\u010dje.
\nDruga\u010de sem imel to sre\u010do, da sem imel prilo\u017enost delati s tehniki, ki bi si zaslu\u017eili Nobelove nagrade, \u010de bi jih podeljevali za njihova podro\u010dja. Ideje sem prispeval jaz, sodeloval pa sem s tehniki, ki so te ideje znali izvesti. Takrat smo imeli tudi veliko infrastrukturo, se pravi delavnice, ki so nam omogo\u010dale marsikaj. Ni nam bilo potrebno naro\u010devati stvari v industriji, ampak smo lahko marsikaj naredili tudi doma v laboratorijih.<\/p>\n

Ste imeli kdaj kak\u0161ne probleme s financiranjem, svojih projektov?<\/strong>
\nPo navadi smo imeli denar, \u010de pa nismo dobil denarja pa\u010d nismo nadaljevali s projektom in smo delali na projektih, kjer je denar bil. Jaz sem imel po navadi sre\u010do, da sem ga vedno dobil. Res pa nisem delal pri samo enem projektu. \u010ce dela\u0161 samo pri enem projektu, ti lahko denarja zmanjka in si takoj na kahli, vedno sem delal na ve\u010d projektih.<\/p>\n

Niso nikoli sredi eksperiment ustavili pipice<\/strong>?
\nNe ne, nikoli. \u010ce so ukinili projekt, sem pa delal na drugih projektih, nekako sem imel res tako sre\u010do, da je bilo vedno dovolj denarja. Ampak, \u010de pa ni bilo denarja za nek projekt smo se posvetili projektu, ki je bil bolj financiran. Res se pa lahko zgodi, da uspe\u0161en projekt naredi\u0161, potem si pa kaznovan, ker ni ve\u010d denarja. V\u010dasih se finan\u010dno bolj spla\u010da, \u010de je projekt neuspe\u0161en, da lahko nadaljuje\u0161 projekt in seveda za nadaljevanje dobi\u0161 ponovno finance.<\/p>\n

So pa sedaj res \u010dasi malo druga\u010dni\u2026<\/strong>
\nNo, res je. Glede var\u010devanja, sem ob neki prilo\u017enosti povedal enemu izmed biv\u0161ih predsednikov slovenske vlade, slede\u010do zgodbo. \u201cKmet je imel konja, ki mu je dobro slu\u017eil, bil je delaven konj. A se je kmet vseeno sosedu prito\u017eeval, da ima sicer odli\u010dnega konja, a kaj, ko konj malo preve\u010d j\u00e9. Sosedu mu je predlagal, da ga naj nau\u010di manj jesti, in sicer naj ga malo strada. Kmet mu je res vsak dan dejal manj in manj hrane. In res, konj je manj jedel, a vseeno pridno delal. Nakar je po dolo\u010denem \u010dasu preminul. Kmet se je pa \u010dudil, ravno ga je nau\u010dil, da dela brez hrane, pa je poginil.\u201d
\n\u010ce samo var\u010duje\u0161, var\u010duje\u0161, se sam ugonobi\u0161. Tudi \u010de ima\u0161 avto, lahko dolgo ne menja\u0161 gume, a se \u0161e vseeno vozi\u0161, dokler enkrat ne kon\u010da\u0161 v jarku\u2026 Var\u010devanje ima svoje meje. Var\u010devanje do neke mere seveda ja. No ja, bolje re\u010deno, pametno je potrebno porabiti. Amerika ne var\u010duje toliko kot Evropa in zato se je tudi hitreje pobrala po krizi. Sicer ne pridigam, da ne bo narobe razumeti.<\/p>\n

Ste imeli tudi kak\u0161ne nesre\u010de v laboratoriju?<\/strong>
\nUgotovil sem eno stvar, izkustva se ne da kupiti. Neko\u010d smo \u010dez poletje dobili nekega arogantnega \u0161tudenta s sicer odli\u010dnim \u017eivljenjepisom, ki je mislil, da \u017ee vse ve. Vseeno sem mu razlo\u017eil, da kadarkoli odpre kak\u0161en ventil, mora poznati posledice. Niti ni minilo 10 minut, ko sem ga pustil samega, je \u017ee nekaj eksplodiralo. Bil je zelo zagnan in aroganten mo\u017e, karkoli smo mu razlo\u017eili je trdil, da to zna. Rekel sem mu, naj ne obrne ventila, ne pritisne stikala, ni\u010desar, \u010de ne ve, kaj je posledica. Tako je naredil veliko \u0161kode, lahko bi bile tudi smrtne \u017ertve. Ni bil discipliniran, ni bil problem v izobrazi, izku\u0161enj ni imel.
\nSpomnim se tudi, da smo enkrat \u010dez vikend nekaj merili in smo na vrata prilepili napis \u00bbLaser, ne vstopaj!\u00ab. \u010cez vikend je pri\u0161el moj \u0161ef in je pustil grelec pri\u017egan, pozabil ga je ugasniti. Ko sem pri\u0161el v ponedeljek v laboratorij, sem si rekel, ja kaj pa je sedaj narobe, temperatura je rasla in rasla. Kasneje me je sicer obto\u017eil, da nisem imel dovolj preventivnih ukrepov. Takrat sem mu rekel, \u00bbPoglejte, vi ste \u0161ef, pisalo je ne vstopaj, ne dotikaj se\u2026\u00ab No saj se nisva skregala. Ampak \u010de ni vedel, se ni imel kaj za dotikat, saj rezultate bi lahko spremljal, ampak on je tako vplival na meritve. No, saj k sre\u010di smo pravo\u010dasno odkrili in ni bilo huj\u0161ega le malo helija smo izgubili.<\/p>\n

Kak\u0161en nasvet bi dali sebi, kot mlademu Du\u0161anu Petra\u010du?<\/strong>
\nNabiraj si znanje, u\u010di se in bo\u0161 \u017ee dobil neko ni\u0161o, da bo\u0161 lahko prispeval. Mora\u0161 pa se anga\u017eirati. \u010ce rabi\u0161 matematiko ali osnovne zakone fizike, a jih ne zna\u0161, ne more\u0161 prispevati. V\u0161e\u010d mi je tudi kar pravi astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams, \u00bb\u0160tudiraj, delaj in na\u0161el bo\u0161 nekaj za po\u010deti\u00ab. Seveda, \u010de se pa ne bo\u0161 anga\u017eiral, potem pa je verjetnost, da bo\u0161 nekaj naredil, minimalna.<\/p>\n

To verjetno velja tudi za vse, ki bi radi neko\u010d delali v NASI. Kak\u0161ne kadre pa vse potrebujete v NASI?<\/strong>
\nNASA sicer res potrebuje tudi administratorje, najve\u010d pa vseeno potrebujejo ljudi, z znanjem mehanike, matematike, fizike\u2026 No, lahko pa dela\u0161 tudi kaj drugega, npr. statistiko, plane\u2026 Moj \u0161ef je stra\u0161no rad delal plane.
\nPotrebuje se tudi veliko programerjev. Za eno sondo je potrebno tudi do deset let programiranja, \u010de bi ga opravljal en sam \u010dlovek. Seveda zato dela na takih projektih ve\u010d programerjev. Tu so \u0161e kemiki, jaz sem sodeloval s kemiki, ki so razvijali tesnila, da jih dolo\u010dena teko\u010dina ni razjedla. NASA potrebuje veliko razli\u010dnih znanj.<\/p>\n

V \u017eivljenju ste \u017ee do\u017eiveli veliko prelomnih dogodkov. Bi poleg pristanka na Luni, kak\u0161nega \u0161e posebej izpostavili?<\/strong>
\nApollo je zame \u0161e vedno neverjeten dose\u017eek. Dejstvo, da je dvanajst ljudi hodilo po Luni in ob tem ni bilo nobenih resnih napak razen Apolla 13, pa \u0161e v tem primeru jim je uspela vrnitev nazaj na Zemljo. Glede na to, da je pri tem projektu sodelovalo ve\u010d kot tristo tiso\u010d ljudi, si zamislite, kaj vse bi lahko \u0161lo narobe. To je bil res velik dose\u017eek. Seveda pa je bil takrat NASIN prora\u010dun te\u017eak 5% celotnega Ameri\u0161kega prora\u010duna, sedaj pa je le 0,5%. \u010ce bi imeli spet tak prora\u010dun, potem bi lahko pristali na Marsu v dveh ali treh letih.<\/p>\n

Kak\u0161ne napovedi imate za prihodnost?<\/strong>
\nS strani NASE, da bodo ponovno imeli raketo, ki bo lahko po\u0161iljala ljudi na vesoljsko postajo in kasneje tudi na Mars, neodvisno od Rusov. Mislim, da bo kmalu pri\u0161lo do kolonizacije Lune in v bli\u017enji prihodnosti tudi do poletov na Mars. \u010ce seveda ne bodo odkrili kak\u0161nih objektivnih razlogov, ki bi to prepre\u010devali, kot recimo, da \u010dlove\u0161ko telo ne more toliko \u010dasa pre\u017eiveti v brezte\u017enem prostoru. To bo najbolj spektakularen dose\u017eek \u010dlove\u0161tva.<\/p>\n

Bi \u017eiveli na Luni?<\/strong>
\nSeveda\u2026 No, no, hvala lepa. Ne, ne, sem kar zadovoljen na Zemlji. Sedaj pa res ne bi ve\u010d \u0161el v vesolje. Mi je \u017eivljenje tukaj bolj dragoceno. No, pa saj me tudi izbrali ne bi ve\u010d.
\nZa konec nam \u0161e zaupajte, kaj ste letos zapisali v svoj rokovnik, ki ga nosite s seboj?
\n\u017dena mi pravi, da moram lepo govoriti. Tako, da imam zapisano, da naj govorim samo pozitivne stvari o ljudeh. To je moja zaobljuba ali pa bolje re\u010deno, moto.<\/p>\n

pripravil: Nejc Davidovi\u0107<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V oktobru je Pedago\u0161ki in\u0161titut gostil dr. Du\u0161ana Petra\u010da, slovenskega fizika, ki je bil do upokojitve leta 2012 zaposlen na ameri\u0161ki vesoljski agenciji NASA, sedaj pa kot NASA ambasador hodi po svetu in mlade navdu\u0161uje nad naravoslovjem. V okviru Pedago\u0161kega In\u0161tituta in v pri\u010dakovanju PISE 2015, ki bo imela \u0161e poseben poudarek na naravoslovju, je […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3498","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3498","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3498"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3498\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3498"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3498"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3498"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}