{"id":3502,"date":"2014-10-05T10:33:24","date_gmt":"2014-10-05T10:33:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.pei.si\/dispozitivi-utelesenja-v-sodobnem-slovenskem-gledaliscu-performativni-obrat-in-performativne-pisave\/"},"modified":"2014-10-05T10:33:24","modified_gmt":"2014-10-05T10:33:24","slug":"dispozitivi-utelesenja-v-sodobnem-slovenskem-gledaliscu-performativni-obrat-in-performativne-pisave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.pei.si\/en\/dispozitivi-utelesenja-v-sodobnem-slovenskem-gledaliscu-performativni-obrat-in-performativne-pisave\/","title":{"rendered":"Dispozitivi utele\u0161enja v sodobnem slovenskem gledali\u0161\u010du: Performativni obrat in performativne pisave"},"content":{"rendered":"

V doktorski disertaciji\u00a0Dispozitivi utele\u0161enja v sodobnem slovenskem gledali\u0161\u010du\u00a0se podrobneje ukvarjam s prepletom praks uprizarjanja, pri katerih je v dvajsetem stoletju opazen izrazit fokus na igral\u010devem in gledal\u010devem telesu (in na njuni medsebojni interakciji) ter na praksi dramskega pisanja oz. pisanja gledali\u0161kih besedil. Zaradi preglednosti sem se usmerila v analizo pojavov v slovenskem prostoru (\u010detudi so slednji nujno mednarodno kontekstualizirani).<\/strong>
\nTehni\u010dni termin performativni obrat, ki ga je v \u0161tudije performativnih umetnosti uvedla nem\u0161ka semioti\u010darka Erika Fischer-Lichte v drugi polovici dvajsetega stoletja, obsega prakse uprizarjanja, kot so performans, hepening, body-art. Ameri\u0161ki gledali\u0161ki teoretik in praktik Richard Schnechner kot krovni termin omenjenih praks uvede izraz izvajalske \u0161tudije.<\/p>\n

V okviru post-semioti\u010dnih teorij gledali\u0161kega teksta se vzporedno teoretski zasnovi in opa\u017eanju performativnega obrata pri\u010dne vedno ve\u010d razpravljati o prehodu iz dramske pisave v t.i. ne-ve\u010d-dramski tekst ali gledali\u0161ko besedilo. Povezave med prehodom iz paradigme tekstocentrizma v paradigmo scenocentrizma v praksah uprizarjanja in med prehodom iz dramskih enotnosti v fragmentarnost in \u017eanrsko hibridnost so v Sloveniji opazne tako preko pojavov v razvoju performativnih praks, kot v razvoju dramske pisave.<\/p>\n

Specifi\u010dno in izrazito prisotnost zavestnega kr\u0161enja na\u010del in pravil dramske forme in nadome\u0161\u010danje slednjih z eksperimentalno formo poimenujem dispozitivi utele\u0161enja. Pri slovenskih dramatikih jih prepoznamo v razvoju njihovih dramskih opusov, v doktorski disertaciji pa obravnavam tri ustvarjalce, ki so svoja dela tudi teoretsko utemeljevali ali jim pripisovali lastno teorijo performativnih pisav; Rudija \u0160eliga, Petra Bo\u017ei\u010da in Kristijana Mucka.<\/p>\n

V dramskih opusih Rudija \u0160elige in Kristijana Mucka se oblikujejo dispozitivi, ki jih, izhajajo\u010d predvsem iz literarno teoretskega dela Tarasa Kermaunerja, poimenujem reisti\u010dni, magi\u010dno realisti\u010dni, deskriptivno realisti\u010dni, absurdisti\u010dno karnisti\u010dni, slu\u0161ni, performativni in psiholo\u0161ko realisti\u010dni dispozitiv utele\u0161enja.<\/p>\n

Dispozitivi so vezani na premene znotraj paradigem predstavljanja (od reprezentacije do prisotnosti; od mimeti\u010dnosti do uprizarjanja subjekta), zaradi \u010desar se v delu disertacije posve\u010dam tudi nekaterim to\u010dkam teorije mimezisa in performativnosti, ki se mi zdijo klju\u010dne za obravnavo telesa v relaciji do razvoja praks uprizarjanja na eni strani in\u00a0 v razmerju do svojevrstne evolucije dramske pisave na drugi strani (Erika Fischer Lichte, Hans Thies Lehmann, Josette F\u00e8ral, Emil Hrvatin, Toma\u017e Topori\u0161i\u010d, Gerda Poschmann).<\/p>\n

Uvedba termina dispozitiv v disertacijo se hvale\u017eno navezuje na delo francoskega filozofa Jacquesa Ranci\u00e8ra. Eti\u010dni, reprezentacijski in estetski re\u017eim v umetnosti namre\u010d ustrezajo re\u017eimom vidnosti in prepoznavanja ne\u010desa kot umetni\u0161kega dela. Gledali\u0161ki teksti so nujno performativni in samonana\u0161alni.<\/p>\n

Terminolo\u0161ka opredelitev dispozitiva in utele\u0161enja v disertaciji slu\u017ei predvsem podrobnej\u0161i raz\u010dlenitvi in razumevanju premene paradigem utele\u0161enja (iz stare v novo kulturolo\u0161ko in teatrolo\u0161ko paradigmo utele\u0161enja; E. Fischer Lichte) in funkcije dispozitiva v razmerju do dru\u017ebe in procesov (de)subjektivacije.<\/p>\n

Avtorje, \u010digar opuse obravnavam v disertaciji, dru\u017ei teoretska misel o gledali\u0161\u010du. Do vpra\u0161anj o gledali\u0161\u010du pristopajo preko raz\u010dlenjevanja sorodnih vpra\u0161anj: o identifikaciji, katarzi, telesu v gledali\u0161\u010du, o odpiranju prostora za telesno navzo\u010dnost v pisavi (pri \u0160eligu je to magizem, pri Mucku igra), o politi\u010dnosti v umetnosti, o predstavljanju. Pojem performativne pisave prepoznavam kot klju\u010den za razumevanje oblikovanja dispozitivov utele\u0161enja v slovenskem sodobnem gledali\u0161\u010du. Modalnosti telesa in z njimi (re)prezentacije materialnega, \u010dutnosti, erotizma, vstopajo v prostor dramske pisave na razli\u010dne na\u010dine in jo od znotraj transformirajo.<\/p>\n

Pojem vzgoje pogleda se skozi razumevanje dispozitivov utele\u0161enja v slovenskem gledali\u0161\u010du izka\u017ee kot spremljevalec transformacije dispozitivov utele\u0161enja znotraj preobrazbe dramske pisave v performativno.<\/p>\n

Ideja o emancipaciji, kakor jo je v ve\u010d delih oblikoval francoski filozof Jacques Ranciere (The politics of aesthetics; Aesthetics and its discontent; Nevedni u\u010ditelj: Pet lekcij o intelektualni emancipaciji; Emancipirani gledalec) se povezuje, poleg omenjenega, zlasti z Muckovo teoretsko mislijo in prakti\u010dnim udejanjanjem pedagogike osvobajanja.<\/p>\n

Anja Bajda<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V doktorski disertaciji\u00a0Dispozitivi utele\u0161enja v sodobnem slovenskem gledali\u0161\u010du\u00a0se podrobneje ukvarjam s prepletom praks uprizarjanja, pri katerih je v dvajsetem stoletju opazen izrazit fokus na igral\u010devem in gledal\u010devem telesu (in na njuni medsebojni interakciji) ter na praksi dramskega pisanja oz. pisanja gledali\u0161kih besedil. Zaradi preglednosti sem se usmerila v analizo pojavov v slovenskem prostoru (\u010detudi so […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3502","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3502","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3502"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3502\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3502"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3502"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3502"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}