{"id":3503,"date":"2014-06-05T10:30:55","date_gmt":"2014-06-05T10:30:55","guid":{"rendered":"https:\/\/www.pei.si\/o-migracijah-spolu-in-kurikulih\/"},"modified":"2014-06-05T10:30:55","modified_gmt":"2014-06-05T10:30:55","slug":"o-migracijah-spolu-in-kurikulih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.pei.si\/en\/o-migracijah-spolu-in-kurikulih\/","title":{"rendered":"O migracijah, spolu in kurikulih"},"content":{"rendered":"<p>\u00bbVloga \u017eenskih migracij in migrantk v konstrukciji slovenske nacionalne identitete od nacionalne do postnacionalne dobe: primerjalni slovenski, evropski in globalni vidiki\u00ab je temeljni projekt, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovanje Republike Slovenije. Trajanje projekta je bilo dolo\u010deno za obdobje od 1. 7. 2011 do 30. 6. 2014. Vodja projekta je bila dr. Ksenija Vidmar Horvat s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, sodelovali pa so \u0161e Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Univerza v Novi Gorici in Pedago\u0161ki in\u0161titut. Na Pedago\u0161kem in\u0161titutu je potekal \u0161esti delovni sklop z naslovom \u00bbNacija, spol in kriti\u010dna pedagogika\u00ab, ki ga je koordinirala dr. Valerija Vendramin. (Za ve\u010d o celotnem projektu gl.\u00a0<a href=\"http:\/\/projektmini.wordpress.com\/.\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">http:\/\/projektmini.wordpress.com\/.<\/a>)<br \/>\nProjekt je obravnaval dru\u017ebeno in kulturno vlogo \u017eenskih migracij in migrantk pri oblikovanju slovenske nacionalne identitete od za\u010detkov oblikovanja slovenske nacionalne zavesti do sodobnosti. Njegov cilj je bil na novo premisliti in osvetliti moderne procese nacionaliziranja evropskih narodov v smeri, ki bo upo\u0161tevala dinami\u010dne ter inter-relacijske vidike konstituiranja nacionalnih identitet med nadnacionalnim, nacionalnim ter transnacionalnim dru\u017ebenim prostorom. Osrednji raziskovalni interes je bil teoretsko osmisliti to vlogo s perspektive dru\u017ebene izku\u0161nje migrantk.<\/p>\n<p>Delovni sklop \u0161t. 6 je bil namenjen preu\u010devanju specifi\u010dnega polja, tj. vzgoje in izobra\u017eevanja, preko izbranih kurikulov, ki so danes v uporabi v slovenskem \u0161olskem sistemu, predvsem v osnovni \u0161oli. Teoretske koordinate so bile za\u010drtane s pomo\u010djo tradicije kriti\u010dne pedagogike, postkolonialne feministi\u010dne teorije in feministi\u010dne epistemologije ter diskurzivnih \u0161tudij ideolo\u0161kih aparatov \u0161ole. Med raziskovalnimi cilji tega sklopa so bili definirani tudi naslednji:<\/p>\n<ul>\n<li>pregled in diskurzivna analiza kurikularnih vsebin glede na dimenzije spola, migracij ter globalnih zgodovinskih in kulturnih vsebin,<\/li>\n<li>identifikacija morebitnih spolno pristranih in etnocentri\u010dnih vsebin v kurikulumu,<\/li>\n<li>identifikacija edukativno-pedago\u0161kih mest za vklju\u010ditev vsebin s podro\u010dja migracije.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Izhodi\u0161\u010dno smo tematizirali proces pridobivanja vednosti s pomo\u010djo feministi\u010dne epistemologije in nekaterih njenih klju\u010dnih konceptov, zlasti koncepta tako imenovanih \u00bbume\u0161\u010denih vednosti\u00ab. Projekt feministi\u010dne epistemologije je \u2013 v splo\u0161nem \u2013 v tem, da posku\u0161a razlo\u017eiti povezave med konstrukcijo vednosti ter dru\u017ebenimi in politi\u010dnimi interesi. Raziskovanje povezav med zatiranjem, ki temelji na spolu, in praksami iskanja oziroma pridobivanja vednosti je v tem teoretskem okviru pripeljalo do ugotovitve, da je legitimacija vednostnih izjav tesno povezava z omre\u017eji dominacije in izklju\u010devanja. Problematizirali smo vednosti, ki jih dolo\u010dajo metodologije in podatki, ki jih legitimirajo dominantne kulture oziroma dru\u017ebene skupine. Zlasti migrantke so vsaj \u00bbdvojno nevidne\u00ab: zaradi svojega spola in migrantskega polo\u017eaja.<\/p>\n<p>Pri kurikularni analizi nas je zanimalo, kak\u0161ne so reprezentacije migracij v izbranih materialih in v kak\u0161nih kontekstih se pojavljajo \u00bbmigrantke\u00ab, kako so ti konteksti konceptualizirani (geografsko, politi\u010dno, \u2026), kako (\u010de sploh) se med seboj razlikujejo, ali obstajajo sistemati\u010dne podobnosti v predstavah o migrantkah oziroma skupne zna\u010dilnosti teh predstav, ali obstajajo spolno pristrane in etnocentri\u010dne vsebine in katere so to?<\/p>\n<p>Po kvalitativnem pregledu izbranih u\u010dnih na\u010drtov za osnovno \u0161olo je bilo ugotovljeno, da so omembe migracij\/preseljevanj zelo skope, na meji obstoje\u010dega, in da je mogo\u010de sklepati, da reprezentacije le-teh izhajajo iz tradicionalnih okvirov. Dimenzije spola (migrantke) prakti\u010dno ni, \u0161e ve\u010d: spol je skorajda neobstoje\u010da kategorija tudi \u0161ir\u0161e, v jeziku in pri predstavljanju dru\u017ebenih in kulturnih prispevkov \u017eensk. O razlikah pri razli\u010dnih predmetih ni mogo\u010de govoriti \u2013 tematizacija ostaja na precej samoumevni in poljubni ravni. Migranti so, \u010de \u017ee, predstavljeni kot breztelesni akterji, usode \u017eensk, ki se pogosto razlikujejo od usod mo\u0161kih, so, v skladu z izhodi\u0161\u010dno hipotezo, del kulturnih ti\u0161in oziroma ne-spominjanja\/raz-spominjanja (dis-remembering). Generalna ugotovitev pa je, da gre pri teh, pred nekaj leti prenovljenih u\u010dnih na\u010drtih, za korak nazaj v primerjavi z (nekaterimi) u\u010dnimi na\u010drti izpred slabih dveh desetletij, ko je bila dimenzija spola oziroma prizadevanje za enakost med spoloma vsaj na na\u010delni ravni prisotna in je fungirala kot t. i. medpredmetna tema.<\/p>\n<p>Na koncu smo oblikovali tudi priporo\u010dila, kako oblikovati kurikularne vsebine tako, da bi zajele vse najpomembnej\u0161e vidike \u00bbemancipatorne vednosti\u00ab, in vzpostaviti premislek o tem, kaj pravzaprav soustvarja in sooblikuje podobo dana\u0161njega, sodobnega sveta (in posledi\u010dno vklju\u010devati teme, ki so bile do sedaj nemara \u00bbprezrte\u00ab).<\/p>\n<p>dr. Valerija Vendramin, koordinatorica \u0161estega delovnega sklopa<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u00bbVloga \u017eenskih migracij in migrantk v konstrukciji slovenske nacionalne identitete od nacionalne do postnacionalne dobe: primerjalni slovenski, evropski in globalni vidiki\u00ab je temeljni projekt, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovanje Republike Slovenije. Trajanje projekta je bilo dolo\u010deno za obdobje od 1. 7. 2011 do 30. 6. 2014. Vodja projekta je bila dr. Ksenija [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3503","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3503","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3503"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3503\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3503"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3503"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3503"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}