V letih 2010 \u2013 2013 je bila izvedena nacionalna evalvacijska \u0161tudija z naslovom Profesionalni razvoj strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobra\u017eevanju. Cilji \u0161tudije so bili osredoto\u010deni na pridobivanje podatkov ter analizo teh podatkov na podlagi anketnih vpra\u0161alnikov glede profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobra\u017eevanju. V \u0161tudiji je sodelovalo 1822 u\u010diteljev, ki pou\u010dujejo v razli\u010dnih programih poklicnega, strokovnega in tehni\u0161kega izobra\u017eevanja ter 1701 dijakov iz teh programov. U\u010ditelji menijo, da je njihov profesionalni razvoj primeren in da njihovo pou\u010devanje upo\u0161teva zakonitosti t.i. procesnega pristopa, mnenje dijakov pa se v veliki meri razlikuje.
\nEvalvacijska \u0161tudija prina\u0161a celovit pogled na profesionalni razvoj strokovnih delavcev na podro\u010dju poklicnega, strokovnega in tehni\u0161kega izobra\u017eevanja. Temeljni namen empiri\u010dne evalvacijske \u0161tudije je bil pridobiti podatke, na osnovi katerih bi bilo mogo\u010de oblikovati smernice za profesionalni razvoj zaposlenih v tem segmentu.<\/p>\n
Rezultati so pokazali, da se je v zadnjih dveh letih\u00a0 97 % u\u010diteljev v poklicnem in strokovnem izobra\u017eevanju udele\u017eilo dodatnega strokovnega spopolnjevanja, prav tako pa je bilo ob analizi drugih raziskav ugotovljeno, da u\u010ditelji v poklicnem in strokovnem izobra\u017eevanju glede na obseg in intenzivnost od drugih strokovnih delavcev v vzgoji in izobra\u017eevanju ne izstopajo.\u00a0 Rezultati raziskave ka\u017eejo, da se u\u010ditelji pogosto udele\u017eujejo tako formalnih kot neformalnih oblik spopolnjevanja (kar 86,6 % jih npr. navaja, da so se udele\u017eili te\u010dajev oz. delavnic), ki jim pripisujejo tudi velik vpliv na prihodnje delo, velik vpliv na delo vnaprej pa pripisujejo tudi nekaterim oblikam, ki se jih ne udele\u017eujejo zelo pogosto (npr. raziskovanje neke teme) in bi od u\u010diteljev zahtevale veliko samoiniciativnosti.<\/p>\n
Analiza vsebin, ki jih u\u010ditelji poklicnega in strokovnega izobra\u017eevanja navajajo kot najpogostej\u0161e, ka\u017ee, da se najve\u010d u\u010diteljev, vklju\u010denih v raziskavo, vsaj vsako leto strokovno spopolnjuje na\u00a0pedago\u0161kem ter didakti\u010dnem podro\u010dju (69,5 %) ter\u00a0na\u00a0podro\u010dju pou\u010devanja s pomo\u010djo informacijsko-komunikacijske tehnologije (68,5 %). Najmanj (oz. redkeje kot vsako leto) pa se udele\u017eenci spopolnjujejo na podro\u010djih\u00a0pou\u010devanja v ve\u010dkulturnih okoljih (89,7 %), na podro\u010dju\u00a0vodenja in upravljanja v \u0161oli (86,8 %).<\/p>\n
Podro\u010dja, na katerih izra\u017eajo u\u010ditelji poklicnega in strokovnega izobra\u017eevanja najve\u010d potreb po dodatnem spopolnjevanju so podro\u010dja:\u00a0vsebine in novosti svojega predmetnega podro\u010dja, obravnava disciplinskih in vedenjskih te\u017eav\u00a0in\u00a0ve\u0161\u010dine za pou\u010devanje s pomo\u010djo informacijsko-komunikacijske tehnologije, najmanj pa izra\u017eajo potrebe po pridobivanju dodatnih kompetenc na podro\u010djih\u00a0vodenje in upravljanje v \u0161oli, pou\u010devanje v ve\u010dkulturnih okoljih\u00a0in\u00a0povezovanje z delodajalci.\u00a0To do dolo\u010dene mere nakazuje, da se ponudba dobro prilega povpra\u0161evanju.<\/p>\n
Kot najpomembnej\u0161i dejavnik, ki vpliva na razvoj razli\u010dnih kompetenc, pomembnih za pou\u010devanje, so u\u010ditelji izpostavili\u00a0prakso, lastne izku\u0161nje.<\/p>\n
Pomemben dejavnik, ki vpliva vsaj na\u00a0 zaznavanje, kolik\u0161en vpliv ima dodatno strokovno spopolnjevanje na profesionalni razvoj, je trajanje zaposlitve v vzgoji in izobra\u017eevanju. Poka\u017ee se, da u\u010ditelji, ki so dlje \u010dasa zaposleni v vzgoji in izobra\u017eevanju zaznavajo manj\u0161i vpliv posameznih dejavnosti na njihov strokovni razvoj kot u\u010ditelji, ki so zaposleni manj \u010dasa. \u0160e poseben poudarek bi torej bilo smiselno dajati na spodbujanje \u010dim pogostej\u0161ega udele\u017eevanja razli\u010dnih dejavnostih za u\u010ditelje, ki so v vzgoji in izobra\u017eevanju zaposleni manj \u010dasa, za u\u010ditelje, ki so zaposleni ve\u010d \u010dasa, pa je torej smiselno usmerjati spodbude predvsem na tiste dejavnosti, ki imajo najve\u010dji vpliv in zahtevajo natan\u010dno poznavanje ozadij vseh procesov v vzgoji in izobra\u017eevanju (npr. samostojno raziskovanje,\u2026).<\/p>\n
Ena od pomembnej\u0161ih ugotovitev \u0161tudije tudi ka\u017ee, da u\u010ditelji dosledno navajajo procesno naravnanost svojih pojmovanj o u\u010denju in delu dijakov, kakor tudi o lastnem u\u010denju ter o svoji praksi pou\u010devanja. Pri tem je zanimivo, da so u\u010ditelji, ki so se pogosteje udele\u017eevali spopolnjevanja, pri pouku zaznali ve\u010djo prisotnost procesnih zna\u010dilnosti pou\u010devanja ter hkrati manj pogosto izra\u017eali zna\u010dilnosti tradicionalnega pogleda na pou\u010devanje od tistih u\u010diteljev, ki so se redkeje spopolnejvali. Glede na slednji rezultat bi torej lahko opozorili na pozitivne u\u010dinke stalnega strokovnega spopolnjevnja, ki u\u010diteljem dvigujejo stopnjo refleksije za lastna ravnanja. Na drugi strani pa dijaki statisti\u010dno zna\u010dilno (p < 0,01) menijo, da so u\u010dne prakse, ki jih uporabljajo u\u010ditelji, bolj tradicionalno naravnane, medtem ko u\u010ditelji svoje u\u010dne prakse vidijo kot pomembneje procesno naravnane.<\/p>\n
Ob upo\u0161tevanju vseh analiziranih vidikov, je pomembno izpostaviti naslednje to\u010dke:<\/p>\n
\u010ce povzamemo ugotovitve, lahko zaklju\u010dimo, da je potrebno v prihodnosti ve\u010d sistemati\u010dne skrbi nameniti krepitvi profesionalnega razvoja u\u010diteljev na podro\u010dju poklicnega in strokovnega izobra\u017eevanja, tako na ravni stalnega strokovnega spopolnjevanja kakor tudi na ravni dodiplomskega izobra\u017eevanja ter to povezati s fleksibilnostjo mo\u017enosti za izobra\u017eevanje na podro\u010djih, ki so u\u010diteljem v pomo\u010d. Le kakovosten profesionalni razvoj skozi vsa obdobja pou\u010devanja ter za vse strokovne delavce lahko zagotovi kakovostnej\u0161i pouk v poklicnem in strokovnem izobra\u017eevanju in tako tudi bolj kakovostno znanje ter ve\u010dje zanimanje za te oblike vzgoje in izobra\u017eevanja.<\/p>\n
doc. dr. Tina Vr\u0161nik Per\u0161e, vodja raziskave<\/p>\n
Ostali sodelavci: V letih 2010 \u2013 2013 je bila izvedena nacionalna evalvacijska \u0161tudija z naslovom Profesionalni razvoj strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobra\u017eevanju. Cilji \u0161tudije so bili osredoto\u010deni na pridobivanje podatkov ter analizo teh podatkov na podlagi anketnih vpra\u0161alnikov glede profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobra\u017eevanju. V \u0161tudiji je sodelovalo 1822 u\u010diteljev, ki […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3504","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3504","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3504"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3504\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3504"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3504"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3504"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\ndoc. dr. Ana Kozina,
\ndr. Polona Kelava,
\ndr. Tina Rutar Leban
\nizr. prof. dr. Marija Javornik Kre\u010di\u010d
\nVir:
\nVR\u0160NIK PER\u0160E, T., KELAVA, P., KOZINA, A., RUTAR LEBAN, T., JAVORNIK KRE\u010cI\u010c, M. (2012).\u00a0Profesionalni razvoj strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobra\u017eevanju : evalvacijska \u0161tudija \u2013 poro\u010dilo<\/a>. Ljubljana: Pedago\u0161ki in\u0161titut.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"