V sodobni pluralni dru\u017ebi so enake mo\u017enosti eno od temeljnih na\u010del javnega \u0161olanja ter eden od osnovnih mehanizmov zagotavljanja pravi\u010dnosti v procesih distribucije selektivnih dru\u017ebenih polo\u017eajev ter s tem povezane socialne mobilnosti. Vsa pojmovanja enakih mo\u017enostih temeljijo na treh lo\u010denih predpostavkah, in sicer [i] da imajo vsi posamezniki omogo\u010den dostop do ustrezne izobrazbe oz. kvalifikacij; [ii] da moralno arbitrarni dejavniki kot npr. spol, rasa, veroizpoved, etni\u010dna pripadnost, socialno-ekonomski polo\u017eaj nimajo vpliva na proces v okviru katerega posamezniki konkurirajo za selektivne dru\u017ebene polo\u017eaje; ter [iii] da je dolo\u010den polo\u017eaj dodeljen najustreznej\u0161emu oz. najbolj\u0161emu kandidatu. Kot mehanizem distribucije selektivnih dru\u017ebenih polo\u017eajev so enake mo\u017enosti torej veljavne, v kolikor sta izpolnjena dva osnovna pogoja, in sicer [i] da imajo vsi posamezniki ne glede na spol, raso, veroizpoved, etni\u010dno pripadnost, spolno usmerjenost itn. enak oz. po\u0161ten dostop do kvalifikacij [na\u010delo enakosti dostopa] ter [ii] da so vsi posamezniki, ki so vklju\u010deni v proces konkuriranja za selektivne dru\u017ebene polo\u017eaje, obravnavani enako [na\u010delo enakosti obravnavanja]. Vpra\u0161anje zagotavljanja enakih mo\u017enosti oz. enakosti dostopa do kvalifikacij je torej temeljnega pomena prav zaradi osrednje vloge javnega \u0161olanja pri zagotavljanju posameznikovih mo\u017enosti ter mehanizma socialne mobilnosti nasploh<\/p>\n
Podobno kot v ostalih strokovnih razpravah, so tudi na podro\u010dju enakih [izobra\u017eevalnih] mo\u017enosti mnenja o njihovi vlogi, pomenu in u\u010dinkih deljena. Groba in redukcionisti\u010dna poenostavitev teh razprav ponuja naslednjo sliko. Na eni strani imamo tiste, ki idejo enakih [izobra\u017eevalnih] mo\u017enosti ume\u0161\u010dajo ob bok ostalim uveljavljenim liberalnim idejam, kot npr. pravi\u010dnosti ali toleranci. Temu je nedvomno botrovalo tudi dejstvo, da je ideja enakih mo\u017enosti ena od osrednjih elementov teorije \u2018pravi\u010dnosti kot po\u0161tenosti\u2019 Johna Rawlsa. Posameznikov dru\u017ebeni status in socialna mobilnost sta nenazadnje v veliki meri odvisna prav od njegove uspe\u0161nosti v procesu \u0161olanja oz. pridobivanja kvalifikacij, saj so enake [izobra\u017eevalne] mo\u017enosti eden od osnovnih mehanizmov pravi\u010dne oz. po\u0161tene distribucije selektivnih dru\u017ebenih polo\u017eajev ter s tem povezane socialne mobilnosti. Kakor ka\u017ee zgodovina javnega \u0161olanja je problematika enakih [izobra\u017eevalnih] mo\u017enosti in dru\u017ebene neenakosti v samem sredi\u0161\u010du razprav o vlogi in pomenu javnega \u0161olanja, kar dokazuje tudi vrsta razprav o vlogi in pomenu nacionalnih \u0161olskih sistemov oz. javnega \u0161olanja pri zmanj\u0161evanju ali odpravi dru\u017ebene neenakosti.<\/p>\n
Na drugi strani je ideja enakih mo\u017enosti kljub svoji deklarirani egalitarnosti vse prej kot nevpra\u0161ljiva in neproblemati\u010dna, saj jo tudi John Rawls ozna\u010di za \u2018te\u017eavno in ne povsem jasno idejo\u2019. Pravzaprav je edina trdna predpostavka razli\u010dnih pojmovanj enakih mo\u017enosti, kakor opozarja Richard Arneson, njihovo zavra\u010danje fiksnih dru\u017ebenih razmerij oz. hierarhije, ne pa tudi hierarhije same po sebi. Na meritokraciji utemeljeno pojmovanje enakih mo\u017enosti tako ni povezano zgolj in samo z zagotavljanjem enakosti dostopa ter po\u0161tenostjo procesa konkuriranja za selektivne dru\u017ebene polo\u017eaje temve\u010d tudi s selekcijo najustreznej\u0161ega oz. najbolj kvalificiranega kandidata. Hkrati se zagovorniki ideala enakih mo\u017enosti soo\u010dajo z vrsto ugovorov in o\u010ditkov o nepravi\u010dnosti in neu\u010dinkovitosti [s procesom povezani ugovori] kot tudi nelegitimnosti razlik ter s tem povezane neenakosti [z rezultati oz. u\u010dinki povezani ugovori], ki so rezultat na meritokraciji utemeljenega pojmovanja enakih mo\u017enosti ter s tem povezanega procesa konkuriranja za selektivne dru\u017ebene polo\u017eaje. Osnovno vpra\u0161anje problematike enakih mo\u017enosti je torej, kako zagotoviti, da bo proces konkuriranja za selektivne dru\u017ebene polo\u017eaje pravi\u010den, neenakost, ki je rezultat procesa konkuriranja pa legitimna, saj enake mo\u017enosti in dru\u017ebena neenakost nista medsebojno izklju\u010dujo\u010da.<\/p>\n
Nesoglasja glede temeljnih na\u010del ideje enakih mo\u017enosti, o\u010ditki o nepravi\u010dnosti ter neu\u010dinkovitosti politik, strategij in modelov zagotavljanja enakih mo\u017enosti ter s tem povezani ugovori o nelegitimnosti neenakosti kot rezultatu procesa konkuriranja za selektivne dru\u017ebene polo\u017eaje kot tudi nara\u0161\u010dajo\u010di razkorak med tistimi, ki imajo ter tistimi, ki so \u2013 tako ali druga\u010de \u2013 na slab\u0161em [ne po svoji volji ali izbiri], odpirajo vrsto lo\u010denih vpra\u0161anj ter s tem povezanih problemov, npr.\u00a0motivacijsko\u00a0[zakaj izena\u010devanje za\u010detnih polo\u017eajev];\u00a0proceduralno\u00a0[kak\u0161en naj bo proces konkuriranja za selektivne dru\u017ebene polo\u017eaje];\u00a0genealo\u0161ko\u00a0[kak\u0161no je po\u0161teno izhodi\u0161\u010de procesa konkuriranja za selektivne dru\u017ebene polo\u017eaje];\u00a0substantivno\u00a0[katero naj bo merilo izena\u010devanja (je to npr. zgolj in samo dose\u017eek oz. rezultat ali pa je to lahko tudi vlo\u017eeni trud, talenti, odrekanje itn.)];\u00a0kompenzacijsko\u00a0[kako naj se proces izena\u010devanja oz. proces zagotavljanja enakih mo\u017enosti izvede] itn. Zgoraj predstavljena problematika nakazuje, da so nekatera izmed temeljnih vpra\u0161anj na meritokraciji utemeljenega pojmovanja enakih mo\u017enosti [\u201ckariere odprte talentom\u201c] neustrezno artikulirana ali celo odsotna, kar postavlja pod vpra\u0161aj tako pravi\u010dnost procesa konkuriranja za selektivne dru\u017ebene polo\u017eaje kot tudi legitimnost neenakosti, ki je rezultat tega dru\u017ebenega procesa.<\/p>\n
Hkrati ostaja pojem enakih mo\u017enosti brez razjasnitve nekaterih izmed pojmov oz. spremenljivk, kot npr. nediskriminacija, ovire, po\u0161tenost, odgovornost, danost oz. izbira, odli\u010dnost, trud, talent, zasluge, neenakost, socialni kapital, meritokracija itn., v veliki meri predmet grobih posplo\u0161evanj in redukcionisti\u010dnih poenostavljanj. Kakor potrjujejo \u0161tevilni primeri javnih politik s \u0161ir\u0161ega podro\u010dja enakih [izobra\u017eevalnih] mo\u017enosti, postanejo namre\u010d predlagani odgovori vse prepogosto del problema in ne re\u0161itve.<\/p>\n
dr. Mitja Sardo\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V sodobni pluralni dru\u017ebi so enake mo\u017enosti eno od temeljnih na\u010del javnega \u0161olanja ter eden od osnovnih mehanizmov zagotavljanja pravi\u010dnosti v procesih distribucije selektivnih dru\u017ebenih polo\u017eajev ter s tem povezane socialne mobilnosti. Vsa pojmovanja enakih mo\u017enostih temeljijo na treh lo\u010denih predpostavkah, in sicer [i] da imajo vsi posamezniki omogo\u010den dostop do ustrezne izobrazbe oz. kvalifikacij; […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3505","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3505","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3505"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3505\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3505"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3505"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3505"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}