{"id":3512,"date":"2014-04-05T10:22:54","date_gmt":"2014-04-05T10:22:54","guid":{"rendered":"https:\/\/www.pei.si\/moderna-propaganda-in-upravljanje-z-ljudmi\/"},"modified":"2014-04-05T10:22:54","modified_gmt":"2014-04-05T10:22:54","slug":"moderna-propaganda-in-upravljanje-z-ljudmi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.pei.si\/en\/moderna-propaganda-in-upravljanje-z-ljudmi\/","title":{"rendered":"Moderna propaganda in upravljanje z ljudmi"},"content":{"rendered":"

V pri\u010dujo\u010dem sestavku je predstavljen povzetek ugotovitev raziskovalnega dela, ki ga je avtor opravil v svoji doktorski disertaciji na temo moderne propagande kot znanstvene tehnike upravljanja z ljudmi.<\/strong><\/p>\n

\n\u00bbWe treat the subject as a broad social engineering proces\u00ab[1]<\/p>\n

Mediji se nenehno sklicujejo na to, da nam prena\u0161ajo in ka\u017eejo ni\u010d manj kot svet. Kaj pa naj to pomeni, da nam\u00a0ka\u017eejo\u00a0svet? V grobem orisu to, da nam ka\u017eejo nekaj takega kot sliko sveta, in sicer t\u00e1ko kot jo izdelajo sami. Temu ustrezajo\u010di na\u010din, kako smo v \u00bbsvetu\u00ab, se izena\u010di s tem, da sliko sveta, pa najsi bo to v izbranih podobah ali besedah, predvsem sprejemamo \u017ee izgotovljeno od drugih, medtem ko sami ostajamo v svetu neudele\u017eeni, ne-videni in ne-sli\u0161ani. Kaj pa ima opraviti svet, \u010de ga \u0161tejemo kot tvorbo \u010dlove\u0161ke roke in kot skupek vseh zadev, dejanj in govorjenja, ki se dogajajo in pojavljajo samo med ljudmi, s tem, da je \u00bbsvet\u00ab prikazan v izdelanih slikah? In kaj ima opraviti svet kot mesto pojavljanja in prisostvovanja ljudi s tem, da so ljudje nastanjeni kot \u010dakajo\u010de ob\u010dinstvo (izolirani gledalci) v svoji privatnosti, kamor se brez izjeme te slike iztekajo? Skorajda ni\u010d. V kolikor medijsko posredovanje izdelanih slik \u00bbsveta\u00ab in na drugi strani le \u0161e spremljanje te posredovanosti s strani privatiziranega ob\u010dinstva sprejmemo kot prevladujo\u010di polo\u017eaj, potem bi to kazalo \u0161teti kve\u010djemu kot dokaz o izginotju sveta kot tistega skupnega mesta javnega pojavljanja in prisostvovanja.<\/p>\n

Imeti pred seboj oris tega polo\u017eaja, ki ga prina\u0161a prevlada \u00bbmedijske posredovanosti\u00ab, je eden od klju\u010dnih orientirjev, ki nam pomagajo razumeti fenomen moderne propagande, tako v pomenu tistih okoli\u0161\u010din, v katerih postane zamisljiva kot instrument prirejanja in ustvarjanja \u00bbslike sveta\u00ab, kot tudi razloge, da je njeno u\u010dinkovanje postalo mo\u017eno. O modernih aspektih te tehnike, po katerih se bistveno razlikuje od prej\u0161njih na\u010dinov ve\u0161\u010dine propagiranja, lahko govorimo \u0161ele, ko dru\u017eba postane komunikacijsko organizirana in mediatizirana s pomo\u010djo modernih komunikacijskih tehnik in tehnologij, kar je potrebno \u0161teti predvsem v pomenu\u00a0 novonastalih organizacijskih kapacitet, ki zmorejo dru\u017ebo vzpostavljati kot upravljivo celoto. \u0160ir\u0161e gledano lahko moderno propagando \u0161tejemo kot spremljajo\u010di fenomen nastopa mno\u017ei\u010dne dru\u017ebe in razpadanja skupnostih vezi, katere propaganda tudi dejavno izni\u010duje tako, da ljudi integrira v orja\u0161ke kolektive, ki ve\u010d niso nujno udejanjeni s fizi\u010dno prisotnostjo, temve\u010d kot dislocirana in medijsko nastanjena \u00bbspiritualna kolektiviteta\u00ab (Tarde). Prevlada specializacij, ko mi\u0161ljenje in po\u010detje nista ve\u010d prisotni v enem \u010dloveku, tehni\u010dna obravnava vpra\u0161anj in na\u010dinov \u010dlove\u0161kega organiziranja ter polo\u017eaj mno\u017ei\u010dne zapu\u0161\u010denosti, ko se ljudje izvzamejo iz prisostvovanja v svetu in postanejo oropani dejanskosti, so le nekatera mesta, ki govorijo o fundamentalnih spremembah med\u010dlove\u0161kih razmerji v mno\u017ei\u010dni dru\u017ebi. Ta spremenjena razmerja omogo\u010dijo in kli\u010dejo k neposrednem poseganju moderne propagande, in sicer kot temeljne dru\u017ebotvorne funkcije, ki cilja na vidike velikopoteznega organiziranja \u010dlove\u0161kih dejavnosti in ravnanja z ljudmi. \u010ceprav je ta funkcija praviloma izvajana enosmerno, je udejanjenje njenih u\u010dinkov mo\u017eno zgolj vzajemno tako s strani tistih, ki jo na\u010drtujejo in izvajajo, in po drugi strani tistih, ki se ji izro\u010dajo kot dovzetni sprejemniki. Propaganda lahko u\u010dinkuje v mno\u017ei\u010dnem obsegu le tako, da ima na drugi strani mno\u017eice zanjo dovzetnih sprejemnikov, ki zgolj \u0161e \u010dakajo na izgotovljeno sliko \u00bbsveta\u00ab.<\/p>\n

Pri odpiranju vpra\u0161anja propagande, kot jo poznamo v moderni dobi, se ne smemo ustaviti le pri tistih zgodovinskih dogodkih, kjer je pri\u0161lo do njene najsilovitej\u0161e manifestacije (totalitarizmi). Argumentacije njenih zgodnjih apologetov pri\u010dajo o tem, da je potrebno to tehniko \u0161teti kot del nadideolo\u0161kih modernih ambiciji kako in\u017eenirsko ustvarjati na podro\u010dju \u010dlove\u0161kih zadev, kako upravljati ljudi kot dru\u017ebene resurse in zatorej kot notranji del tistih prizadevanj, kako dru\u017ebo kot organizacijsko celoto postaviti pod znanstveni nadzor. Za\u010detna poglavja moderne propagande kot tehnike dru\u017ebenega organiziranja se zato nahajajo na mestu znanstvenih vpra\u0161anj, denimo o sistematizaciji in metodizaciji na\u010dinov dru\u017ebene integracije v kooperativne kolektive, v izdelovanju dru\u017ebenih zakonitosti, ki i\u0161\u010dejo gotovost na podro\u010dju \u010dlove\u0161kega in v psihologisti\u010dnih obravnavah \u010dloveka kot predvidljivo odzivajo\u010dega se \u010dlove\u0161kega materiala. Vsa ta vpra\u0161anja pa so odlo\u010dilno postavljena in artikulirana v dru\u017ebenih znanostih, posebej izrazito v ZDA v obdobju med obema vojnama. Zato ni naklju\u010dje, da je mo\u010d prve stavke moderne propagande, ki govorijo o psiholo\u0161ki manipulaciji kot sredstvu dru\u017ebenega organiziranja, najti v teoremih psihologije in sociologije. Tako zastavljena predstavlja sestavni del te tehni\u010dne ambicije dru\u017ebenih znanosti, ki se dovr\u0161i v paradigmi dru\u017ebenega in\u017eeniringa in njegovih antipoliti\u010dnih principih ustvarjanja na podro\u010dju \u010dlove\u0161kih zadev ter izpopolnjevanja tehnik kontrole in usmerjanja \u010dlove\u0161kega odzivanja in obna\u0161anja. Zgodovinska izku\u0161nja 1. svetovne vojne je prizadevanja v tej smeri dodatno podprla in okrepila, saj je posnemanje vojnih principov oziroma na\u010dinov organiziranja (mobilizacije) dru\u017ebenih zmogljivosti v \u010dasu vojne, postalo tudi splo\u0161no vodilo upravljanja in krmiljenja dru\u017ebenih procesov v \u010dasu miru.
\nIzhodi\u0161\u010dne tematizacije, ki tehnike propagande in PR vpeljujejo kot neizbe\u017ena sredstva mno\u017ei\u010dne manipulacije, razkrivajo, da so na njih slonela pri\u010dakovanja po revolucionarni prenovi na\u010dinov dru\u017ebenega organiziranja, ki naj bi presegala vsakr\u0161no preme\u0161\u010danje mo\u010di na podro\u010dju ekonomije ali politike. Prelom s tradicijo je morda najo\u010ditnej\u0161i v tem, da vpeljave te tehnike skoraj brez izjeme ostro in radikalno zavr\u017eejo temeljne politi\u010dne kategorije in izpeljejo ravno tak\u0161no negacijo politi\u010dnih zmo\u017enosti ljudi. Ta negacija polno sovpada z nagibanji dru\u017ebenega in\u017eeniringa, ki vselej meri na podro\u010dje politike tako, da vanj vna\u0161a antipoliti\u010dne ustvarjalske principe osnovane na znanstvenih metodah. Govorjenje o moderni propagandi kot tehniki, ki omogo\u010da u\u010dinkovitost dru\u017ebenih procesov, bo zato vselej predpostavljajo nekaj takega kot ustvarjalce, njihov na\u010drt in orodja in nekaj takega kot material obdelave. Na podro\u010dju \u010dlove\u0161kih zadev ta postavitev rezultira v temu, da se ustvarjalci izvzamejo iz sveta \u010dlove\u0161kih zadev, kot da bi mu ne pripadali ve\u010d in le \u0161e operirajo z njim, medtem ko postanejo material operacij predvsem ljudje, ki so v ustvarjalski perspektivi postavljeni kot razpolo\u017eljivi viri ali preprosto resursi \u00bbzdru\u017eene volje\u00ab (Bernays), kar pri\u010da o radikalnem razpadu najosnovnej\u0161ih pogojev za politi\u010dna razmerja med ljudmi.<\/p>\n

Bilo bi zgre\u0161eno ali vsaj nezadostno, \u010de bi propagando ali PR uvr\u0161\u010dali med politi\u010dno tehnologijo ali jo \u0161teli kot tehniko v domeni politi\u010dne oblasti. Ta radikalna negacija politike, ki jo argumentacije v prid propagande vsebujejo in nosijo s seboj, govori o ne\u010dem drugem in druga\u010dnem. O \u017ee omenjeni vpeljavi in\u017eenirskih principov, ki morajo, da bi se lahko \u0161li ustvarjalske dejavnosti in udejanjali svoje na\u010drte, v celoti zapustiti \u010dlove\u0161ke politi\u010dne kapacitete delovanja, govorjenja, mnenja in presojanja in preiti, zgledujo\u010d se po naravoslovju, k eksaktnosti znanstvene metode in nadalje h kalkulaciji in eksperimentu. Vse to v prepri\u010danju, da je na ta na\u010din mo\u010d zasledovati in naposled tudi izdelovati modele gotovosti in predvidljivosti \u010dlove\u0161kega obna\u0161anja. Iskati gotovost na podro\u010dju \u010dlove\u0161kega, torej tam, kjer je ne more biti dokler ljudje \u0161e delujejo, rezultira v tem, da je potrebno spremenljivi svet \u010dlove\u0161kih zadev \u0161ele pripeljati do tega, da bi odgovarjal in \u010dim bolj ustrezal njihovim premisam. Zato je naloga propagande vselej dvojna. Po eni strani onemogo\u010dati politi\u010dne kapacitete ljudi in po drugi strani pospe\u0161evati dru\u017ebene procese z ustreznim krmiljenjem in prirejanjem \u00bb\u010dlove\u0161kega materiala\u00ab. Iz tega vidika je propaganda sredstvo antipoliti\u010dnega organiziranja ljudi v \u00bbmnogoglavo eno\u00ab, ki ga je dru\u017eba izna\u0161la, da bi ustrezno slu\u017eil in poganjal njen temeljni organizacijski princip, ki je izpeljan iz ene same dejavnosti, neposredno podrejeni nujnosti \u017eivljenjskega procesa samega. To nenazadnje potrjujejo dejavnosti in vsebine propagande same. V tej disertaciji predstavljene tematizacije in izhodi\u0161\u010dne vpeljave moderne propagande, kot tehnike osnovane na izsledkih dru\u017ebenih znanosti, razkrivajo, da ta nikdar ne zmore \u010dez in nikoli ne zanika temeljnih postulatov dru\u017ebene nujnosti kot so delo, produkcija, potro\u0161nja, ekonomska rast itd., temve\u010d lahko gre le vzporedno z njimi, jih poveli\u010duje, utrjuje in pospe\u0161uje.<\/p>\n

Igor Bijukli\u010d<\/p>\n

[1]\u00a0Bernays 1969, 9<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V pri\u010dujo\u010dem sestavku je predstavljen povzetek ugotovitev raziskovalnega dela, ki ga je avtor opravil v svoji doktorski disertaciji na temo moderne propagande kot znanstvene tehnike upravljanja z ljudmi. \u00bbWe treat the subject as a broad social engineering proces\u00ab[1] Mediji se nenehno sklicujejo na to, da nam prena\u0161ajo in ka\u017eejo ni\u010d manj kot svet. Kaj pa […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3512","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3512","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3512"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3512\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3512"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3512"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3512"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}