Mednarodna raziskava dr\u017eavljanske vzgoje in izobra\u017eevanja \u2013 ICCS 2009 (International Civic and Citizenship Study)<\/a><\/p>\nSodelujo\u010de dr\u017eave<\/strong>:\u00a0Avstrija, Belgija (flamski del), Bolgarija, \u010cile, Kitajski Tajpej, Kolumbija, Ciper, \u010ce\u0161ka, Danska, Dominikanska republika, Anglija, Estonija, Finska, Gr\u010dija, Gvatemala, Hong Kong SAR, Indonezija, Irska, Italija, Koreja, Latvija, Lihten\u0161tajn, Litva, Luksemburg, Malta, Mehika, Nizozemska, Nova Zelandija, Norve\u0161ka, Paragvaj, Poljska, Ruska federacija, Slova\u0161ka, Slovenija, \u0160panija, \u0160vedska, \u0160vica, Tajska
\nCiljna populacija:<\/strong>\u00a0u\u010denci v 8. razredu pod pogojem, da\u00a0 so bili v povpre\u010dju stari vsaj 13,5 let (dr\u017eave, ki so sodelovale v raziskavi Cived 1999, so poleg te populacije vzor\u010dile \u0161e leto starej\u0161e u\u010dence, da so lahko izvedle primerjavo med dose\u017eki u\u010dencev v obeh raziskavah)
\nCilj raziskave:<\/strong>\u00a0raziskati, kako dr\u017eave pripravljajo svoje u\u010dence na vlogo odgovornih dr\u017eavljanov<\/p>\nPovpre\u010dni dose\u017eki u\u010dencev na podro\u010dju dr\u017eavljanske vednosti so na mednarodni ravni segali \u00a0od 380 to\u010dk (Dominikanska republika) do 576 to\u010dk (Finska). Slovenski u\u010denci v 8. razredu so v povpre\u010dju dosegli 516 to\u010dk, kar je statisti\u010dno pomembno nad mednarodnim povpre\u010djem, ki je bilo postavljeno na vrednost 500. Dr\u017eave, ki so glede na povpre\u010dni rezultat u\u010dencev podobne Sloveniji, so: Estonija, Anglija, Nova Zelandija, Norve\u0161ka, Belgija in \u010ce\u0161ka. Dr\u017eave, katerih u\u010denci so bili glede na vednost o dr\u017eavljanstvu najbolj uspe\u0161ni in so v povpre\u010dju dosegli ve\u010d kot 550 to\u010dk, pa so Finska, Danska, Koreja in Kitajski Tajpej. V ve\u010dini sodelujo\u010dih dr\u017eav so u\u010denke dosegle statisti\u010dno pomembno bolj\u0161i rezultat kot u\u010denci. Na mednarodni ravni je razlika med dose\u017ekom fantov in deklet 22 to\u010dk v prid dekletom, v Sloveniji pa je ta razlika 30 to\u010dk, saj so dekleta v povpre\u010dju dosegla 531 to\u010dk, fantje pa 501 to\u010dko.<\/p>\n
Raziskava je pokazala, da imajo vsi slovenski u\u010denci razmeroma dobro znanje, saj le 9 % u\u010dencev ne dosega prve ravni dr\u017eavljanske vednosti, medtem ko je v mednarodnem merilu takih u\u010dencev 16 %. Prvo zahtevnostno raven je doseglo 25 % slovenskih u\u010dencev (mednarodno povpre\u010dje je 26 %). Najve\u010d slovenskih u\u010dencev, 36 %,\u00a0 pa je doseglo 2. zahtevnostno raven dr\u017eavljanske vednosti (mednarodno povpre\u010dje je 31 %). V dr\u017eavah z vi\u0161jimi povpre\u010dnimi dose\u017eki od Slovenije najve\u010d u\u010dencev dosega 3. (najvi\u0161jo) zahtevnostno raven dr\u017eavljanske vednosti \u2013 v Sloveniji je takih u\u010dencev 30 % (mednarodno povpre\u010dje je 28 %). Za primerjavo naj zapi\u0161emo, da je v treh najvi\u0161je uvr\u0161\u010denih dr\u017eavah 3. zahtevnostno raven dosegla ve\u010d kot polovica vzor\u010denih u\u010dencev.<\/p>\n
Osemnajst dr\u017eav, ki je sodelovalo v raziskavi ICCS leta 2009, je sodelovalo tudi v raziskavi dr\u017eavljanske vednosti leta 1999 (raziskava CIVED). Da bi lahko naredili primerjavo, je bilo v preizkus v letu 2009 vklju\u010denih tudi 17 vpra\u0161anj iz leta 1999. Primerjava med dr\u017eavami je pokazala, da se je v 8 dr\u017eavah[i]\u00a0dr\u017eavljanska vednost statisti\u010dno pomembno zmanj\u0161ala, v 7 dr\u017eavah[ii]\u00a0pa ni pri\u0161lo do statisti\u010dno pomembnih razlik v dr\u017eavljanski vednosti. Slovenija je bila edina dr\u017eava, v kateri se je dr\u017eavljanska vednost od leta 1999 do leta 2009 statisti\u010dno pomembno pove\u010dala. To izbolj\u0161anje lahko pripi\u0161emo pozitivnim spremembam na podro\u010dju dr\u017eavljanskega izobra\u017eevanja, kot so razli\u010dne konference, seminarji za u\u010ditelje, obilica novih strokovnih in didakti\u010dnih gradiv ipd.
\nV okviru raziskave pa smo poleg dr\u017eavljanske vednosti analizirali tudi stali\u0161\u010da, dojemanja in ravnanje u\u010dencev v povezavi z dr\u017eavljanstvom. V splo\u0161nem so u\u010denci izkazali ve\u010dji interes za notranjo politiko in doma\u010da dru\u017ebena vpra\u0161anja kot za zunanjo politiko in mednarodna dru\u017ebeno-politi\u010dna vpra\u0161anja. Poleg tega je ve\u010dina u\u010dencev izkazala strinjanje z demokrati\u010dnimi vrednotami, enakopravnostjo spolov in z zagotavljanjem enakih pravic etni\u010dnim skupinam ter priseljencem. V mednarodnem povpre\u010dju kar 75 % u\u010dencev izkazuje visoko zaupanje \u0161olam, v Sloveniji pa je odstotek u\u010dencev, ki izkazujejo visoko zaupanje \u0161olam malo ni\u017eji, in sicer 66 %. Bolj kot \u0161olam slovenski u\u010denci zaupajo sodi\u0161\u010dem (72 % u\u010dencev) in ljudem na sploh (71 % u\u010dencev). V ve\u010dini dr\u017eav (tudi v Sloveniji) so u\u010denci izkazali najmanj\u0161o stopnjo zaupanja politi\u010dnim strankam. V povpre\u010dju ve\u010d kot polovica vklju\u010denih u\u010dencev nima strankarskih preferenc (52 %). Podobna slika je tudi v Sloveniji, kjer kar 61 % u\u010dencev nima strankarskih preferenc, kar je statisti\u010dno pomembno ve\u010dji odstotek od mednarodnega povpre\u010dja. Pribli\u017eno 80 % vseh vklju\u010denih u\u010dencev je prepri\u010danih, da se bo v odraslosti udele\u017eevalo dr\u017eavnih volitev (v Sloveniji 81 %), manj pa jih meni, da se bodo v politiko vklju\u010devali aktivno (npr. se v\u010dlaniti v politi\u010dno stranko ali kandidirati na volitvah).<\/p>\n
Poleg ozadenjskega vpra\u0161alnika in preizkusa dr\u017eavljanske vednosti so slovenski u\u010denci re\u0161evali tudi Evropski modul, ki se je predvsem osredoto\u010dal na evropsko dr\u017eavljanstvo in identiteto, medkulturne odnose v Evropi, prosto gibanje evropskih dr\u017eavljanov, evropske politike, institucije in participacijo ter na u\u010denje evropskih jezikov. Ve\u010dina vklju\u010denih u\u010dencev je izkazala zavest o evropski identiteti in podporo evropski harmonizaciji politik. U\u010denci so tudi izrazili pozitivni odnos do medkulturnih odnosov, enakopravnosti za etni\u010dne in rasne skupine ter priseljence, poleg tega pa so podprli tudi pravico do prostega gibanja evropskih dr\u017eavljanov znotraj Evropske unije.
\nNaslednji cikel raziskave dr\u017eavljanske vzgoje bo potekal leta 2016, zato se na Pedago\u0161kem in\u0161titutu \u017ee aktivno pripravljamo na izvedbo. Nov cikel raziskave bo omogo\u010dil spremljanje trendov v dr\u017eavljanski vednosti in tako pomagal dr\u017eavam, da se odzovejo na nove izzive v izobra\u017eevanju mladih po svetu v \u010dasu, ko se konteksti demokracije in aktivnega dr\u017eavljanstva neprestano spreminjajo.<\/p>\n
Ana Mleku\u017e, Data manager raziskave
\ndr. Marjan \u0160imenc, nacionalni koordinator raziskave<\/p>\n
Viri:
\nSardo\u010d, Mitja, \u0160imenc, Marjan, Mleku\u017e, Ana (2014).\u00a0Nacionalno poro\u010dilo mednarodne raziskave dr\u017eavljanske vzgoje in izobra\u017eevanja ICCS 2009\u00a0(pred objavo).
\nSchulz, Wolfram idr. (2010). ICCS 2009\u00a0International Report: Civic Knowledge, Attitudes and Engagement Among Lower-secondary School Students in 38 Countries. Amsterdam: IEA.
\nKerr, David idr. (2010). ICCS 2009 European Report: Civic Knowledge, Attitudes and Engagement among Lower-secondary Students in 24 European Countries. Amsterdam: IEA.<\/p>\n
[i]\u00a0Kolumbija, Norve\u0161ka, Gr\u010dija, Poljska, Slova\u0161ka, \u010ce\u0161ka, Bolgarija, Anglija
\n[ii]\u00a0Finska, Estonija, \u010cile, Litva, Italija, Latvija, \u0160vica (nem\u0161ki del), \u0160vedska<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji je leta 2009 potekala Mednarodna raziskava dr\u017eavljanske vzgoje in izobra\u017eevanja (ICCS 2009), ki je preverjala dr\u017eavljansko vednost u\u010dencev. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo pribli\u017eno 3.000 u\u010dencev 8. in 9. razreda na 163 vzor\u010denih osnovnih \u0161olah, poleg Slovenije pa je v raziskavi sodelovalo \u0161e 37 drugih dr\u017eav. V Sloveniji je bilo v raziskavo […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3513","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3513","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3513"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3513\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3513"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3513"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3513"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}