{"id":3522,"date":"2013-12-05T10:12:05","date_gmt":"2013-12-05T10:12:05","guid":{"rendered":"https:\/\/www.pei.si\/sprejemanje-evropskih-agend-v-slovenskem-izobrazevalnem-prostoru\/"},"modified":"2013-12-05T10:12:05","modified_gmt":"2013-12-05T10:12:05","slug":"sprejemanje-evropskih-agend-v-slovenskem-izobrazevalnem-prostoru","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.pei.si\/en\/sprejemanje-evropskih-agend-v-slovenskem-izobrazevalnem-prostoru\/","title":{"rendered":"Sprejemanje evropskih agend v slovenskem izobra\u017eevalnem prostoru"},"content":{"rendered":"<p><strong>V doktorskem delu je avtorica raziskovala, kako na slovenski izobra\u017eevalni prostor vpliva skupno evropsko sodelovanje na podro\u010dju izobra\u017eevanja. Pri tem se je \u0161e posebej osredoto\u010dila na podro\u010dje bralne, matemati\u010dne in naravoslovne pismenosti. V nadaljevanju je predstavljen del izsledkov njenega doktorskega dela.<\/strong><br \/>\n\u010ceprav raziskavo PISA mnogi poznajo predvsem kot projekt OECD (Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj), so njeni rezultati in podatki prav tako pomembni za razvoj skupnega evropskega izobra\u017eevalnega prostora. Dr\u017eave \u010dlanice Evropske unije (EU) so se namre\u010d ob prelomu tiso\u010dletja dogovorile, da si bodo skupaj prizadevale, da na ravni EU zmanj\u0161ajo dele\u017e u\u010dencev, ki v raziskavi PISA ne dosegajo temeljne ravni bralne, matemati\u010dne in naravoslovne pismenosti. Leta 2002 so si tako zastavile cilj, da bodo do leta 2010 dele\u017e u\u010dencev, ki v raziskavi PISA ne dosegajo temeljne ravni bralne pismenosti zmanj\u0161ale za 20 %. Od leta 2010 dalje pa si prizadevajo, da bo dele\u017e u\u010dencev, ki ne dosegajo temeljne ravni bralne, matemati\u010dne in naravoslovne pismenosti na ravni EU do leta 2020 manj kot 15 %. Iz podatkov OECD in EU je razvidno, da EU kot celoti navedenih ciljev do leta 2009 (tako na podro\u010dju bralne kot matemati\u010dne in naravoslovne pismenosti) ni uspelo dose\u010di.<\/p>\n<p>\u010ceprav skupno sodelovanje dr\u017eav \u010dlanic v EU ni zavezujo\u010de in poteka po posebnem postopku odprte metode koordinacije (OMK), imajo instrumenti tak\u0161nega sodelovanja \u0161tevilne neformalne vzvode, ki dr\u017eave \u010dlanice spodbujajo, da delujejo v skupno dogovorjeni smeri. V primeru, da dr\u017eave \u010dlanice skupno dogovorjenih ciljev ne dosegajo, pa EU z instrumenti t.i. mehkega prava\u00a0(soft law)\u00a0nanje (lahko) izvaja neformalni pritisk. \u0160tevilni raziskovalci so si enotni, da je vpliv mehkega prava na vsebino in sam proces oblikovanja izobra\u017eevalnih politik na ravni posamezne dr\u017eave zaradi \u0161tevilnih razlogov te\u017eko presojati. V doktorski disertaciji smo vpliv evropskega izobra\u017eevalnega prostora na slovenski izobra\u017eevalni prostor pojasnili na podlagi kompleksnega metodolo\u0161kega okvira, ki vklju\u010duje analizo relevantne literature in sekundarnih virov, analizo formalnih dokumentov in pravnih virov, metodo poglobljenega polstrukturiranega dru\u017eboslovnega intervjuja, metodo usmerjenega skupinskega intervjuja, anketni vpra\u0161alnik, opazovanje z udele\u017ebo ter analizo obstoje\u010dih statisti\u010dnih podatkov. Navedene metode in tehnike smo uporabili na poglobljeni \u0161tudiji primera sprejemanja rezultatov raziskave PISA 2009 v slovenskem izobra\u017eevalnem prostoru.<\/p>\n<p>Ker OMK deluje kot proces javnopoliti\u010dnega u\u010denja, smo si v doktorski disertaciji zastavili naslednja vpra\u0161anja, katerih odgovore predstavljamo v nadaljevanju:<\/p>\n<p>\u2013\u00a0<em>Kdo (se) u\u010di?<\/em>\u00a0V skladu z zasnovanostjo skupnega evropskega izobra\u017eevalnega prostora, v katerem je poudarjeno na podatkih temelje\u010de oblikovanje izobra\u017eevalnih politik, imajo prevladujo\u010do vlogo pri prenosu evropskih agend v nacionalni izobra\u017eevalni prostor eksperti.<\/p>\n<p>\u2013\u00a0<em>Kaj (se) u\u010di?<\/em>\u00a0V evropskem izobra\u017eevalnem prostoru imajo pomembno vlogo pri medsebojnem u\u010denju dr\u017eav \u010dlanic kazalniki in ciljne vrednosti, mednarodne raziskave znanja kot je raziskava PISA ter dobre prakse oblikovane na podlagi objektivnih podatkov teh raziskav.<\/p>\n<p>\u2013\u00a0<em>Kako (se) u\u010di?<\/em>\u00a0Rezultati raziskave PISA omogo\u010dajo dr\u017eavi, da presoja lastne dose\u017eke z analizo svojih preteklih izobra\u017eevalnih politik in praks\u00a0(javnopoliti\u010dno u\u010denje\u00a0na podlagi lastnih izku\u0161enj), glede na primerljive dr\u017eave, ki v raziskavi dosegajo dobre dose\u017eke (javnopoliti\u010dno u\u010denje od drugih), ter skupaj z drugimi dr\u017eavami i\u0161\u010de pojasnjevalne dejavnike za dose\u017eke ter re\u0161itve za njihovo izbolj\u0161anje (javnopoliti\u010dno u\u010denje z drugimi).<\/p>\n<p>\u2013<em> Zakaj (se) u\u010di?\u00a0<\/em>Objektivna presoja kakovosti nacionalnega izobra\u017eevalnega sistema je temeljni motiv sodelujo\u010dih dr\u017eav za vklju\u010denost v navedene raziskave. Mednarodna raziskava PISA\u00a0je tudi med klju\u010dnimi akterji v slovenskem izobra\u017eevalnem prostoru\u00a0pojmovana kot objektivna in nevtralna raziskava, njeni rezultati pa posledi\u010dno kot relevantni in legitimni za presojanje dose\u017ekov slovenskih u\u010dencev.<\/p>\n<p>\u2013\u00a0<em>S kak\u0161nim u\u010dinkom (se) u\u010di?<\/em>\u00a0Evropska komisija\u00a0eksperte\u00a0ter ekspertno znanje in promocijo na podatkih temelje\u010dega oblikovanja politik\u00a0ne uporablja zgolj v namene instrumentalnega doseganja cilja na znanju temelje\u010dega gospodarstva, temve\u010d tudi z namenom vplivanja na dr\u017eave \u010dlanice, poglabljanja sodelovanja ter evropske konvergence\u00a0ob krepitvi njenih pristojnosti na podro\u010djih, na katerih ji formalno niso priznane.<\/p>\n<p>Izsledki doktorske disertacije so pokazali, da v Sloveniji evropskim agendam in rezultatom mednarodnih raziskav znanja namenimo pozornost predvsem takrat, ko Slovenija dose\u017ee podpovpre\u010dne dose\u017eke na mednarodni primerjalni lestvici dose\u017ekov, dejanski dose\u017eki odstopajo od pri\u010dakovanih, je merjeno podro\u010dje pomembno in politi\u010dno vidno na nacionalni ravni ter na nacionalni ravni obstaja visoka stopnja negotovosti re\u0161evanja zaznanega javnopoliti\u010dnega problema (izbolj\u0161evanja podpovpre\u010dnih dose\u017ekov). Navedeno ni presenetljivo in je zna\u010dilno tudi za druge dr\u017eave \u010dlanice EU. Velja pa na podlagi izsledkov doktorske disertacije izpostaviti, da je pozornost OMK smiselno nameniti tudi takrat, ko so rezultati Slovenije pri doseganju evropskih ciljnih vrednosti (nad)povpre\u010dni. Navedeno velja tako za izkori\u0161\u010danje njenih \u0161tevilnih potencialov pri razvoju nacionalnega izobra\u017eevalnega prostora kot za izogibanje njenim pastem pri ohranjanju njegove nacionalne suverenosti.<\/p>\n<p>dr. Ur\u0161ka \u0160tremfel<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V doktorskem delu je avtorica raziskovala, kako na slovenski izobra\u017eevalni prostor vpliva skupno evropsko sodelovanje na podro\u010dju izobra\u017eevanja. Pri tem se je \u0161e posebej osredoto\u010dila na podro\u010dje bralne, matemati\u010dne in naravoslovne pismenosti. V nadaljevanju je predstavljen del izsledkov njenega doktorskega dela. \u010ceprav raziskavo PISA mnogi poznajo predvsem kot projekt OECD (Organizacije za ekonomsko sodelovanje in [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3522","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3522","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3522"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3522\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3522"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3522"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3522"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}