{"id":3524,"date":"2013-12-05T10:06:36","date_gmt":"2013-12-05T10:06:36","guid":{"rendered":"https:\/\/www.pei.si\/rezultati-mednarodne-raziskave-pisa-2012\/"},"modified":"2013-12-05T10:06:36","modified_gmt":"2013-12-05T10:06:36","slug":"rezultati-mednarodne-raziskave-pisa-2012","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.pei.si\/en\/rezultati-mednarodne-raziskave-pisa-2012\/","title":{"rendered":"Rezultati mednarodne raziskave PISA 2012"},"content":{"rendered":"

Slovenija z raziskavo PISA 2012 zaklju\u010duje prvi krog podrobnega preverjanja naravoslovne, bralne in matemati\u010dne pismenosti 15-letnikov. Rezultati so stabilni, saj na vseh treh podro\u010djih v primerjavi z rezultati raziskave PISA 2009 ni pomembnej\u0161ih razlik.<\/strong>
\nProgram mednarodne primerjave dose\u017ekov u\u010dencev PISA (Programme for International Student Assessment<\/em>) je dolgoro\u010den projekt primerjanja znanja in spretnosti u\u010denk in u\u010dencev v dr\u017eavah \u010dlanicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in dr\u017eavah partnericah. Raziskava je bila v mednarodnem prostoru prvi\u010d izvedena leta 2000 in od takrat dr\u017eave na tri leta ugotavljajo ravni bralne, matemati\u010dne in naravoslovne pismenosti u\u010denk in u\u010dencev v starosti 15 let. Slovenija je raziskavo prvi\u010d izvedla leta 2006. V vsakem ciklu raziskave je eno podro\u010dje merjenja poudarjeno, v raziskavi PISA 2012 je to bila\u00a0matemati\u010dnapismenost.
\nLeta 2012 je v raziskavi sodelovalo okoli 510 000 u\u010denk in u\u010dencev iz 65 dr\u017eav, kar predstavlja reprezentativno skupino za okoli 28 milijonov 15-letnikov. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 8405 dijakinj in dijakov ter u\u010denk in u\u010dencev. Sodelovale so vse slovenske gimnazije in srednje \u0161ole oz. 327 srednje\u0161olskih izobra\u017eevalnih programov, ob tem pa \u0161e 24 osnovnih \u0161ol in ena ustanova za izobra\u017eevanje odraslih.<\/p>\n

\nMATEMATI\u010cNA PISMENOST<\/h4>\n

Slovenski u\u010denci in u\u010denke so pri matemati\u010dni pismenosti v povpre\u010dju dosegli 501 to\u010dko, kar je enako kot leta 2009. Dose\u017eek je pomembno vi\u0161ji od povpre\u010dja OECD (494 to\u010dk). Najvi\u0161ji matemati\u010dni dose\u017eki so v \u0160anghaju-Kitajska (613 to\u010dk), in sicer kar za 119 to\u010dk nad povpre\u010djem OECD, kar \u00a0predstavlja pribli\u017eno tri leta \u0161olanja. Podoben rezultat kot Slovenija so dosegle Avstrija, Avstralija, Irska, Danska, Nova Zelandija in \u010ce\u0161ka.<\/p>\n

V Sloveniji temeljno raven matemati\u010dne pismenosti (2. raven na mednarodni lestvici), ki u\u010denkam in u\u010dencem omogo\u010da nadaljevanje u\u010denja in s tem tudi uspe\u0161no delovanje v vsakdanjem \u017eivljenju,\u00a0 dosega 80 % u\u010denk in u\u010dencev. Rezultat je enak kot leta 2009. V povpre\u010dju v dr\u017eavah OECD je odstotek u\u010denk in u\u010dencev, ki izkazujejo temeljne matemati\u010dne kompetence 77 %, leta 2009 pa je bil 78 %. Najvi\u0161je ravni (5. oz. 6. raven) dosega 14 % slovenskih u\u010denk in u\u010dencev, v povpre\u010dju v dr\u017eavah OECD pa 12 %.<\/p>\n

V OECD so v matemati\u010dni pismenosti uspe\u0161nej\u0161i u\u010denci (u\u010denke so dosegle 489 to\u010dk in u\u010denci 499 to\u010dk). To velja za 37 od 65 sodelujo\u010dih dr\u017eav, medtem, ko so u\u010denke uspe\u0161nej\u0161e od u\u010dencev v petih dr\u017eavah. Le v \u0161estih dr\u017eavah je ta razlika ve\u010dja od pribli\u017eno polovice leta \u0161olanja. V Sloveniji med spoloma ni razlik.<\/p>\n

\nBRALNA PISMENOST<\/h4>\n

Slovenski u\u010denci so pri bralni pismenosti dosegli 481 to\u010dk, kar je ni\u017eje od povpre\u010dja OECD (496 to\u010dk). Slovenski dose\u017eek se od leta 2009 (483 to\u010dke) ni pomembno spremenil. Podobne rezultate kot Slovenija imajo tudi Portugalska, Izrael, Hrva\u0161ka, \u0160vedska, Islandija, Litva, Gr\u010dija, Tur\u010dija in Ruska Federacija.<\/p>\n

V Sloveniji 79 % u\u010dencev dosega temeljne bralne kompetence, v povpre\u010dju v OECD je teh u\u010dencev 82 %. Najvi\u0161je bralne kompetence enako kot leta 2009 dosega 0,3 % slovenskih u\u010denk in u\u010dencev, v OECD pa 1,1 %.<\/p>\n

V vseh dr\u017eavah OECD so v bralni pismenosti uspe\u0161nej\u0161e u\u010denke. Slovenske u\u010denke so v povpre\u010dju dosegle ve\u010d to\u010dk (510 to\u010dk) kot u\u010denci (454 to\u010dk). Razlika med spoloma v Sloveniji (56 to\u010dk) je ve\u010dja kot v OECD (38 to\u010dk) in je podobna kot na \u0160vedskem. Temeljne bralne kompetence izkazuje 89 % slovenskih u\u010denk in 70 % u\u010dencev.<\/p>\n

NARAVOSLOVNA PISMENOST<\/h4>\n

Slovenski u\u010denci so v povpre\u010dju dosegli 514 to\u010dk, kar je ve\u010d kot povpre\u010dje OECD (501 to\u010dka). Slovenski dose\u017eek je podoben dose\u017eku Nove Zelandije, \u0160vice, Velike Britanije in \u010ce\u0161ke.
\nTudi v naravoslovni pismenosti so slovenski dose\u017eki stabilni. V Sloveniji 87 % u\u010denk in u\u010dencev dosega temeljne naravoslovne kompetence in v OECD 82 %. Najvi\u0161je naravoslovne kompetence tako v Sloveniji kot v OECD dosega po 1\u00a0% u\u010dencev.<\/p>\n

\nMOTIVACIJA ZA U\u010cENJE MATEMATIKE<\/h4>\n

Slovenski 15-letniki se v primerjavi z vrstniki iz dr\u017eav OECD v povpre\u010dju ocenjujejo kot manj pripadni \u0161oli (predvsem fantje), manj so mnenja, da jim bo vlaganje truda v \u0161olsko delo v pomo\u010d pri iskanju bolj\u0161e zaposlitve v prihodnosti in vpisu na fakulteto (fantje), poro\u010dajo o ni\u017eji notranji in zunanji motivaciji za u\u010denje matematike (predvsem dekleta so za u\u010denje matematike manj motivirana), izra\u017eajo bolj negativna prepri\u010danja o lastnih sposobnostih na podro\u010dju matematike (predvsem dekleta) ter se imajo v prihodnosti v manj\u0161i meri namen ukvarjati z matematiko (dekleta).<\/p>\n

V primerjavi s povpre\u010djem dr\u017eav OECD pa slovenski mladostniki v povpre\u010dju poro\u010dajo o malenkost bolj pozitivnih stali\u0161\u010dih do \u0161ole kot institucije, ki jih je s ponujenim znanjem pripravila na odraslo \u017eivljenje (dekleta izra\u017eajo bolj pozitivna stali\u0161\u010da kot fantje), poro\u010dajo pa tudi o ve\u010dji vztrajnosti za u\u010denje, ve\u010dji odprtosti za re\u0161evanje problemsko zasnovanih situacij (predvsem fantje), v ve\u010dji meri pripisujejo razloge za neuspeh pri matematiki sebi in ne zunanjim dejavnikom (tako fantje kot dekleta), se zaznavajo kot bolj u\u010dinkovite pri re\u0161evanju razli\u010dnih matemati\u010dnih nalog (fantje bolj kot dekleta), se v povpre\u010dju ve\u010d udele\u017eujejo v najrazli\u010dnej\u0161ih matemati\u010dnih aktivnostih (predvsem fantje), poro\u010dajo pa tudi o ve\u010dji zaskrbljenosti glede matematike in dejavnostih, povezanih z njo (predvsem dekleta).<\/p>\n

Slovenija glede na nekatere omenjene dejavnike med sodelujo\u010dimi dr\u017eavami celo izstopa. Mednarodno poro\u010dilo posebej poudarja, da se Slovenija skupaj s Slova\u0161ko, Hrva\u0161ko in Japonsko uvr\u0161\u010da med dr\u017eave, kjer je odstotek dijakov, ki poro\u010dajo o notranji motivaciji za u\u010denje matematike med ni\u017ejimi. Slovenija se poleg Nem\u010dije, Lihten\u0161tajna, \u010cila in Avstrije uvr\u0161\u010da tudi med dr\u017eave, kjer se je povezanost med prepri\u010danji o sebi na podro\u010dju matematike in matemati\u010dnim dose\u017ekom pokazala kot posebej pomembna, skupaj z Lihten\u0161tajnom, Nem\u010dijo, Avstrijo, \u010ce\u0161ko, Japonsko, Kanado, Nizozemsko in Francijo pa spadamo v skupino dr\u017eav, kjer se je povezanost med zaskrbljenostjo glede matematike in dose\u017ekom na testu iz matematike pokazala kot najmo\u010dnej\u0161a.<\/p>\n

Dr. Mojca \u0160traus, direktorica Pedago\u0161kega in\u0161tituta in nacionalna koordinatorica raziskave PISA, je \u0161e dodala: \u00bbMenim, da je stabilnost rezultatov za Slovenijo pozitiven pokazatelj. Matemati\u010dna in naravoslovna pismenost slovenskih dijakinj in dijakov sta v vseh dosedanjih raziskavah PISA nad povpre\u010djem OECD. Po odmevnih rezultatih iz leta 2009, ko se je pokazalo, da je bralna pismenost v Sloveniji pod povpre\u010djem OECD, podatki iz leta 2012 ka\u017eejo, da se dose\u017eki na tem podro\u010dju niso poslab\u0161ali. Prezgodaj je pri\u010dakovati u\u010dinke projektov, ki so bili zasnovani po letu 2010, ko so bili rezultati PISA 2009 objavljeni. Izbolj\u0161evanje dose\u017ekov v osnovno\u0161olskem izobra\u017eevanju pa sta \u017ee pokazali lani objavljeni raziskavi TIMSS za matematiko in naravoslovje ter PIRLS za branje iz leta 2011.\u00ab<\/p>\n

Ve\u010d o rezultatih:<\/p>\n

http:\/\/193.2.222.157\/Sifranti\/InternationalProject.aspx?id=18<\/a><\/p>\n

\u2028www.oecd.org\/pisa\/<\/a><\/p>\n

dr. Mojca \u0160traus, direktorica Pedago\u0161kega in\u0161tituta in nacionalna koordinatorica raziskave<\/p>\n

Klaudija \u0160terman Ivan\u010di\u010d, sodelavka v raziskavi<\/p>\n

Simona \u0160tigl, sodelavka v raziskavi<\/p>\n

e-naslov:\u00a0pisa@pei.si<\/a><\/p>\n

Posnetek novinarske konference si lahko ogledate tule:\u00a0https:\/\/vox.arnes.si\/p90p0rfk2ar\/<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Slovenija z raziskavo PISA 2012 zaklju\u010duje prvi krog podrobnega preverjanja naravoslovne, bralne in matemati\u010dne pismenosti 15-letnikov. Rezultati so stabilni, saj na vseh treh podro\u010djih v primerjavi z rezultati raziskave PISA 2009 ni pomembnej\u0161ih razlik. Program mednarodne primerjave dose\u017ekov u\u010dencev PISA (Programme for International Student Assessment) je dolgoro\u010den projekt primerjanja znanja in spretnosti u\u010denk in u\u010dencev […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3524","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3524","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3524"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3524\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3524"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3524"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3524"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}