![\"\"](\"https:\/\/www.pei.si\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/2013_2-PROGRAM-FRIENDS-slika-1_slikovna-priloga-300x150.png\")
<\/p>\nDr. Ana Kozina se je udele\u017eila mednarodnega usposabljanja za uporabo programov FRIENDS (International FRIENDS Training Conference, Brisbane, Avstralija) in pridobila dvoletno raziskovalno licenco za uporabo programov v Sloveniji. Slovenija se je na ta na\u010din, poleg ostalih dr\u017eav, ki program \u017ee uspe\u0161no uporabljajo, uvrstila na FRIENDS zemljevid.<\/p>\n
<\/p>\n
Program FRIENDS (Barrett, 2005)\u00a0 je preventivni program, ki preko socialnega in \u010dustvenega u\u010denja u\u010dinkovito zmanj\u0161uje anksioznost in depresivnost otrok, mladostnikov in odraslih. Anksioznost je kognitivni (npr. skrbi), \u010dustveni (npr. strah), vedenjski (npr. umik) in fiziolo\u0161ki odziv posameznika, ki ima ob\u010dutek nevarnosti ali gro\u017enje in katerega vzroka se ne zaveda. Je najpogostej\u0161a \u010dustvena te\u017eava v otro\u0161tvu in mladostni\u0161tvu. Anksioznost prizadene otroka na \u010dustvenem podro\u010dju, \u0161kodi otrokovemu telesnemu zdravju, vpliva na njegov razvoj, u\u010denje in razvoj medosebnih odnosov, \u0161e posebej v \u0161olskem obdobju (Coplan, Findlay in Schneider, 2010; Stallard, 2009). V kolikor te\u017eavam, vezanim na pove\u010dano anksioznost, v otro\u0161tvu ne namenjamo ustrezne pozornosti ter jih ne obravnavamo, vztrajajo v odraslo dobo in pove\u010dajo verjetnost negativnih izidov (Furr, Tiwary, Suveg in Kendall, 2009). Program je na osnovi kognitivno-vedenjskega pristopa razvila mednarodno priznana strokovnjakinja s podro\u010dja klini\u010dne psihologije\u00a0Dr. Paula Barrett<\/a>.<\/p>\n In zakaj ravno program FRIENDS?<\/strong><\/em>\u00a0Za razliko od podobnih programov je program FRIENDS dokazano u\u010dinkovit, razvojno specifi\u010den, \u010dasovno ekonomi\u010den in zaradi skupinske izvedbe zlahka prenosljiv v \u0161olsko okolje. U\u010dinkovitost programa je bila \u00a0dokazanav\u00a0\u0161tevilnih raziskavah\u00a0tako v Avstraliji, kjer je nastal, kot drugje po svetu. Raziskave med drugih potrujejo vztrajanje pozitivnih u\u010dinkov programa\u00a0(na zmanj\u0161ano anksioznost) tudi \u0161e \u0161est let po zaklju\u010dku programa (Barret, Duffy, Dadds in\u00a0 Rapee, 2001). Na podlagi njegove u\u010dinkovitosti program FRIENDS kot\u00a0edinega te vrste priporo\u010da Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 2004).<\/p>\n Program FRIENDS v \u0161oli:<\/strong><\/em>\u00a0Poleg pozitivnih u\u010dinkov programa FRIENDS na posameznika program pozitivno u\u010dinkuje tudi na \u0161olo kot celoto. Socialno in \u010dustveno u\u010denje namre\u010d poleg ve\u010dje socialne in \u010dustvene kompetentnosti u\u010dencev izbolj\u0161a tudi njihova stali\u0161\u010da do sebe, drugih in do \u0161ole, na ravni \u0161ole zni\u017euje pogostost agresivnega vedenja, spodbuja sodelovalno vedenje znotraj razreda ter nenazadnje ve\u010da u\u010dni uspeh (Durlak, Weissberg, Dymnicki, Schellinger in Taylor, 2011). Raziskave namre\u010d ka\u017eejo, da lahko u\u010dni uspeh v osmem razredu bolj u\u010dinkovito napovemo iz podatka o u\u010den\u010devi socialni in \u010dustveni kompetentnosti izpred petih let v kot pa iz podatka o njegovi u\u010dni uspe\u0161nosti izpred petih let (Barrett, 2012).<\/p>\n Izvedba:<\/strong><\/em>\u00a0Program je namenjen vsem otrokom, mladostnikom in odraslim ne glede na njihov nivo anksioznosti. Osredoto\u010da se namre\u010d na opremljanje otrok in odraslih z ve\u0161\u010dinami, ki jih potrebujejo v vsakdanjem \u017eivljenju in ob spoprijemanju z negativnimi dogodki, katerim so bili ali pa \u0161e bodo izpostavljeni. <\/p>\n Za konec<\/strong><\/em> dr. Ana Kozina, vodja programa FRIENDS v Sloveniji<\/p>\n Dr. Ana Kozina se je udele\u017eila mednarodnega usposabljanja za uporabo programov FRIENDS (International FRIENDS Training Conference, Brisbane, Avstralija) in pridobila dvoletno raziskovalno licenco za uporabo programov v Sloveniji. Slovenija se je na ta na\u010din, poleg ostalih dr\u017eav, ki program \u017ee uspe\u0161no uporabljajo, uvrstila na FRIENDS zemljevid. Opomba. Z zeleno so ozna\u010dene dr\u017eave, kjer \u017ee uporabljajo […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3534","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3534","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3534"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3534\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3534"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3534"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3534"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}Program:<\/h4>\n
\n
\nProgram zajema 10 delavnic ter dve sre\u010danji za star\u0161e. Predvidoma poteka enkrat tedensko 10 zaporednih tednov. Izvedba je skupinska. Glede na starostno skupino uporabimo razli\u010dne sklope vse od pred\u0161olskega obdobja do odraslosti.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.pei.si\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/2013_2-PROGRAM-FRIENDS-slika-2_slikovna-priloga-300x84.png\")
<\/p>\n
\nZaklju\u010dimo z izjavo Nobelovega nagrajenca Dr. Heckmana \u201cNa\u0161a najbolj\u0161a mo\u017ena dolgoro\u010dna investicija v \u010dlove\u0161ki kapital je\u00a0\u010dustveno, socialno in kognitivno izobra\u017eevanje. Do dana\u0161njega dne smo v izobra\u017eevalnem sistemu v celoti zanemarili prvi dve podro\u010dji. Eno izmed najbolj pomembnih sporo\u010dil literature s podro\u010dja u\u010dinkovitih zgodnjih intervencij je, da imamo na socialne spretnosti ter motivacijo za razliko od IQ-ja ve\u010dji vpliv. Te spretnosti vplivajo tako na delovanje v \u0161oli kot delovanje v slu\u017ebenem okolju kasneje. Prepogosto tako ocenjujemo, da so samo kognitivne sposobnosti tiste, ki so klju\u010dnega pomena za uspeh v \u017eivljenju.\u201d
\n(Dr. Heckman, Nobelov nagrajenec za podro\u010dje ekonomije, 2000)
\nDodatne informacije o programu so dostopne na elektronskem naslovu\u00a0ana.kozina@pei.si<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.pei.si\/wp-content\/uploads\/2018\/09\/2013_2-PROGRAM-FRIENDS-slika-3_slikovna-priloga-300x225.jpg\")
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"