{"id":3536,"date":"2013-06-05T07:37:20","date_gmt":"2013-06-05T07:37:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.pei.si\/kaj-je-novega-v-mednarodni-raziskavi-pirls-2011-2016\/"},"modified":"2013-06-05T07:37:20","modified_gmt":"2013-06-05T07:37:20","slug":"kaj-je-novega-v-mednarodni-raziskavi-pirls-2011-2016","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.pei.si\/en\/kaj-je-novega-v-mednarodni-raziskavi-pirls-2011-2016\/","title":{"rendered":"Kaj je novega v Mednarodni raziskavi PIRLS 2011\/2016?"},"content":{"rendered":"

V lanskem decembru smo zaklju\u010dili petletni cikel\u00a0Mednarodne raziskave PIRLS 2011<\/a>\u00a0in ga decembra skupaj z raziskavo TIMSS 2011 predstavili na\u00a0tiskovni konferenci na Brdu pri Kranju<\/a>\u00a0ter na \u0161tevilnih sre\u010danjih za strokovno javnost.\u00a0Prvi rezultati raziskave<\/a>\u00a0in\u00a0poro\u010dilo\u00a0so dostopni na spletni strani Pedago\u0161kega in\u0161titua. V leto\u0161njem letu pa se v okviru raziskave PIRLS posve\u010damo zlasti sekundarnim analizam podatkov. Trenutno nas zanimata dve podro\u010dji: povezava medvrstni\u0161kega nasilja in bralne pismenosti ter medregijske razlike v bralni pismenosti.<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Na medvrstni\u0161ko nasilje v povezavi z bralno pismenostjo smo postali pozorni, ko smo ugotovili, da so u\u010denci, ki so tedensko \u017ertve medvrstni\u0161kega nasilja, bistveno slab\u0161i bralci kot ostali u\u010denci. To velja za oba spola, \u010detudi je \u017ertev med de\u010dki veliko ve\u010d kot med deklicami. Tudi \u010de podatke kontroliramo z izobrazbo star\u0161ev (ki je pri bralni pismenosti mo\u010dan dejavnik okolja), vidimo, da so otroci v vseh socialnih skupinah (\u010de jih definiramo glede na izobrazbo star\u0161ev) veliko slab\u0161i bralci, kot \u010de ne niso \u017ertve medvrstni\u0161kega nasilja, kar je ponazorjeno na Sliki 1.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Slika 1: Medvrstni\u0161ko nasilje in bralna pismenost glede na izobrazbo star\u0161ev<\/h6>\n

Po drugi strani pa je pojav medvrstni\u0161kega nasilja alarmanten, tudi \u010de ga ne povezujemo z u\u010dnimi dose\u017eki, saj je med desetletnimi otroki kar 18 % takih, ki navajajo, da so tedensko \u017ertve medvrstni\u0161kega nasilja (kamor je v\u0161teto fizi\u010dno nasilje, zmerjanje, izklju\u010devanje itd.).<\/p>\n

Drugi sklop analiz namenjamo razlikam med regijami. Le malo razlik v dose\u017ekih lahko pripi\u0161emo razlikam med \u0161olami, kar velja za vse regije. Kako to, da prihaja do tako velikih razlik? V teoriji velja, da je premajhen besednjak velika ovira na poti do pismenosti. Ker je dostopnost po razli\u010dnih krajih (in regijah) do bralnih virov razli\u010dna, je odgovor morda skrit v premajhni koli\u010dini bralnih dra\u017eljajev, ki so jim \u0161olarji podvr\u017eeni, zaradi \u010desar je rast njihovega besednjaka mo\u010dno ote\u017eena. Zato se posve\u010damo vsem dejavnikom, ki utegnejo vplivati na posameznikovo besedi\u0161\u010de, kot prvo v vrsti bralnih u\u010dnih strategij.<\/p>\n

Spomladi letos je bila tudi objavljena\u00a0mednarodna baza podatkov<\/a>\u00a0zbranih v raziskavi PIRLS s podatki iz vseh sodelujo\u010dih dr\u017eav, ki je pripravljena za obdelovanje s statisti\u010dnimi programi in je na voljo brezpla\u010dno. K raziskovanju pismenosti lepo vabimo raziskovalce in \u0161tudente razli\u010dnih smeri. Kot pomo\u010d pri obdelovanju podatkov so v Mednarodni organizaciji za evalvacijo dose\u017ekov v izobra\u017eevanju IEA s sede\u017eem v Amsterdamu razvili statisti\u010dni paket, ki mo\u010dno olaj\u0161uje obdelovanje podatkov, poimenovali so ga\u00a0IDB Analyzer<\/a>. Osnova tega programa je SPSS (brez njega IDB Analyzer ne deluje), tudi ta je na voljo brezpla\u010dno.
\nMarjeta Doupona, vodja raziskave PIRLS<\/p>\n

 <\/p>\n

\n

Zanimivosti o bralni pismenosti:\u00a0Harry Potter in besednjak<\/strong>
\nV okviru konference\u00a0SIRikt 2013\u00a0(Splet izobra\u017eevanja in raziskovanja z IKT), ki se je v mesecu maju odvijala v Kranjski Gori, sta avtorja Marjeta Doupona s Pedago\u0161kega in\u0161tituta in Matej Horvat, dijak gimnazije Moste v okviru vabljenega predavanja predstavila projekt, ki zdru\u017euje bralno pismenost in IKT. V prispevku z naslovom \u201cBesedni zaklad in Harry Potter: IKT pri pou\u010devanju branja\u201d sta primerjala besednjak knjige Polkrvni princ (v prevodu Branka Gradi\u0161nika) in Solzice. Ugotovila sta, da ima Polkrvni princ okoli 10.054 nepregibanih besed, Solzice pa 2.942. Kljub temu je v Solzicah 1.038 besed, ki jih ni v Polkrvnem princu.
\nPomanjkljiv besedni zaklad je namre\u010d ena najve\u010djih ovir pri branju in u\u010denju. Kljub temu se zdi, da \u0161ole tej te\u017eavi na splo\u0161no posve\u010dajo premalo pozornosti. Mladostnik, katerega besedni zaklad pri 20 letih obsega 20.000 besed, se je v povpre\u010dju od svojega rojstva vsak dan nau\u010dil 2,7 besed oziroma 19 na teden, \u010de pa njegov besednjak meri 50.000 besed,\u00a0 pa to pomeni 6,8 besed na dan oziroma 48 besed na teden. SSKJ ima skoraj 100.000 besed, v Slovarju novej\u0161ega besedja slovenskega jezika je 6.000 besed. Vse besede, ki jih poznamo, pa sploh niso v slovarju.
\n\u010clovek besedi\u0161\u010de najbolj pospe\u0161eno gradi med 8. in 12. letom. To je tudi \u010das za branje Harryja Potterja. Koliko besed mora otrok poznati, da ga lahko razume? Koliko jih mora poznati, da lahko prebere dolo\u010deno knjigo za doma\u010de branje? Za besedo velja njena slovarska oblika ne glede na to, v koliko razli\u010dnih oblik je pregibana. Poznavanje besed za razumevanje prebranega je le en del bralnih ve\u0161\u010din, ki jih mora imeti bralec, vendar je pogoj, ki mora biti izpolnjen.<\/p>\n

\n

Povezave:\u00a0predavanje<\/a>\u00a0in\u00a0seznam besed iz obeh knjig<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V lanskem decembru smo zaklju\u010dili petletni cikel\u00a0Mednarodne raziskave PIRLS 2011\u00a0in ga decembra skupaj z raziskavo TIMSS 2011 predstavili na\u00a0tiskovni konferenci na Brdu pri Kranju\u00a0ter na \u0161tevilnih sre\u010danjih za strokovno javnost.\u00a0Prvi rezultati raziskave\u00a0in\u00a0poro\u010dilo\u00a0so dostopni na spletni strani Pedago\u0161kega in\u0161titua. V leto\u0161njem letu pa se v okviru raziskave PIRLS posve\u010damo zlasti sekundarnim analizam podatkov. Trenutno nas zanimata […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3536","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3536","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3536"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3536\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3536"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3536"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3536"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}