{"id":3537,"date":"2013-04-05T07:26:36","date_gmt":"2013-04-05T07:26:36","guid":{"rendered":"https:\/\/www.pei.si\/mladi-in-njihov-odnos-do-znanja-v-druzbi-znanja\/"},"modified":"2013-04-05T07:26:36","modified_gmt":"2013-04-05T07:26:36","slug":"mladi-in-njihov-odnos-do-znanja-v-druzbi-znanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.pei.si\/en\/mladi-in-njihov-odnos-do-znanja-v-druzbi-znanja\/","title":{"rendered":"Mladi in njihov odnos do znanja v dru\u017ebi znanja"},"content":{"rendered":"

Spremembe politi\u010dno-ekonomskih usmeritev, ki smo jim v Sloveniji in EU pri\u010da v zadnjih desetletjih, posegajo tudi na podro\u010dje izobra\u017eevanja in pomembno dolo\u010dajo izobra\u017eevalni proces, tako na formalni ravni (npr. bolonjska reforma, uvedba devetletke) kot implicitno (npr. skriti kurikul \u0161ol, pomen znanja v medijskih sporo\u010dilih). Zato nas je zanimalo, kak\u0161en odnos do znanja si izoblikujejo sodobne generacije mladih, ki se bodo s pridobljeno formalno izobrazbo kmalu soo\u010dile s konkuren\u010dnostjo na trgu dela, kjer bodo lahko svoje znanje in stali\u0161\u010da tudi prakti\u010dno preizkusile. V raziskavi socialnih predstav dijakov in \u0161tudentov o znanju smo preu\u010devali odra\u017eanje dru\u017ebenih prioritet v vrednotenju znanja na podro\u010dju izobra\u017eevanja, poklicev in znanosti. V socialnih predstavah o znanju se odra\u017ea\u00a0 odnos mladih do znanja preko njihovih stali\u0161\u010d, vedenja in socialnega zaznavanja izobra\u017eevanja, poklicev in znanosti. Zanimalo nas je tudi, kako se razli\u010dni izobra\u017eevalni programi ter uspeh dijakov in \u0161tudentov povezujejo z zanje zna\u010dilnim odnosom do znanja.<\/strong><\/p>\n

\n

O raziskavi:<\/strong>\u00a0\u00a0Odnos do znanja v dru\u017ebi znanja\u00a0je bila pod vodstvom dr. Alenke Gril izvedena na Pedago\u0161kem in\u0161titut v okviru programa Ciljnih raziskovalnih projektov od jeseni leta 2010 do 2012, in sta jo sofinancirala Agencija RS za raziskovalno dejavnosti in Ministrstvo za izobra\u017eevanje, znanost, kulturo in \u0161port.
\nRaziskavo sestavljajo tri \u0161tudije, v katerih smo preu\u010devali odnos do znanja:<\/p>\n

    \n
  1. Socialne predstave o znanju med dijaki in \u0161tudenti (dr. Alenka Gril, Sabina Autor, Mojca Ro\u017eman in dr. Ma\u0161a Vidmar)<\/li>\n
  2. Analiza trendov v odnosu do znanja na podlagi mednarodnih primerjalnih \u0161tudij znanja (dr. Alenka Gril, Mojca Ro\u017eman, dr. Melita Puklek Levpu\u0161\u010dek in dr. Maja Zupan\u010di\u010d)<\/li>\n
  3. Analiza \u0161olskih dokumentov in u\u010dbenikov (dr. Janez Justin, dr. Eva Klemen\u010di\u010d in Mitja \u010cepi\u010d Vogrin\u010di\u010d).<\/li>\n<\/ol>\n
    \n

    \u0160tudijo smo izvedli na reprezentativnih vzorcih dijakov (\u00a0N\u00a0=470) in \u0161tudentov (\u00a0N\u00a0=832) v \u0161olskem letu 2011\/12.\u00a0[1]\u00a0Sodelujo\u010di srednje\u0161olci so bili izbrani iz vseh treh vrst srednje\u0161olskih programov (poklicnih, strokovno-tehni\u010dnih in gimnazijskih) v vseh statisti\u010dnih regijah Slovenije, \u0161tudentje pa iz razli\u010dnih smeri \u0161tudijskih programov treh javnih univerz (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem).
    \nRezultati pri\u010dakovano ka\u017eejo, da si dijaki in \u0161tudenti ne delijo enotne socialne predstave o znanju. Socialne predstave usmerjajo posameznikova stali\u0161\u010da, zaznave in vedenja na vseh podro\u010djih povezanih z znanjem (izobra\u017eevanje, poklic, znanost) in so integrirane v koherenten sistem. Odnos do znanja in znanosti se strukturno razvija med adolescenco in prehodom v odraslost v smeri ve\u010dje diferenciacije. Pri dijakih ve\u010d dejavnikov dru\u017einskega in \u0161olskega ozadja posredno dolo\u010da odnos do znanja in znanosti kakor pri \u0161tudentih. Skupni dejavniki so program izobra\u017eevanja, u\u010dni uspeh in poklicne izbire ter (glede na razlike med obema vzorcema) stopnja izobra\u017eevanja. Vse to ka\u017ee na pomembno vlogo poklicnih interesov, vsebinskega podro\u010dja in kakovosti znanja\/izobra\u017eevanja mladih pri oblikovanju njihovega odnosa do znanja in znanosti.<\/p>\n

    Med dijaki smo identificirali \u0161tiri razli\u010dne tipe odnosa do znanja, med \u0161tudenti pa tri, ki se razlikujejo glede na motivacijo za izobra\u017eevanje in usmerjenost k pridobivanju kompleksnega znanja oz. pragmati\u010dnih znanj. Najve\u010d dijakov, 32,1 %, izra\u017ea pragmati\u010den odnos\u00a0[2]\u00a0\u00a0do znanja, 28,1 % je motiviranih za izobra\u017eevanje, 24,2 % zavra\u010da formalne vidike izobra\u017eevanja, 15,6 % pa je nemotiviranih. Najve\u010d \u0161tudentov, 44,0 % je izrazilo motiviran odnos do znanja, 36,9 % pragmati\u010den, 19,1 % pa radoveden odnos do znanja (ki ga ozna\u010duje visoko vrednotenje znanja in nepomembnost formalnih vidikov izobra\u017eevanja).
    \nPragmati\u010den odnos do znanja je izrazilo najve\u010d dijakov iz vseh treh programov srednje\u0161olskega izobra\u017eevanja, 32,1 %, med \u0161tudenti pa 36,9 %, vendar je to drugi najbolj \u0161tevil\u010den tip odnosa do znanja med \u0161tudenti. Mno\u017ei\u010dnost skupin s pragmati\u010dnim odnosom do znanja ka\u017ee na to, da se je pragmatizem kot dru\u017ebeno za\u017eelena vrednostna orientacija, ki bolj ceni neposredno uporabno znanje kot temeljna znanja, \u017ee uveljavil tudi v izobra\u017eevanju.<\/p>\n

    15,6 % dijakov znanja ne ceni, 56,3 % jih ni opredeljenih do vrednosti znanja, 28,1 % dijakov pa znanje ceni. 63,10 % \u0161tudentov je takih, ki pozitivno vrednotijo znanje, 36,9 % pa se do njegove vrednosti ne opredeljuje (pragmatiki). Relativno veliki dele\u017ei dijakov in \u0161tudentov z negativnim ali indiferentnim odnosom do znanja morda nakazujejo, da med dijake in \u0161tudente implicitno \u017ee prehaja splo\u0161na dru\u017ebena klima, v kateri je znanje razvrednoteno oziroma nepomembno in necenjeno vsej deklarativnosti dru\u017ebe znanja navkljub. Ob tem pa znanje postaja vedno manj merilo uspeha v \u017eivljenju.<\/p>\n

    Vrednotenje znanja je med dijaki povezano tudi z u\u010dno uspe\u0161nostjo: negativno vrednotenje znanja je povezano z ni\u017ejim u\u010dnim uspehom. Dijaki z najvi\u0161jim u\u010dnim uspehomznanje bodisi cenijo bodisi se do vrednosti znanja ne opredeljujejo. Med slednjimi je ve\u010dina gimnazijcev, medtem ko ve\u010dina dijakov poklicnih in strokovnih srednjih \u0161ol visoko ceni znanje. Razlike v vrednosti znanja med u\u010dno najuspe\u0161nej\u0161imi dijaki se ka\u017eejo v poklicnih izbirah: poklicna neopredeljenost in odlaganje odlo\u010ditve v \u0161tudijski \u010das na fakulteti je pogostej\u0161a med dijaki, za katere znanje nima vrednosti. Sklepamo lahko, da opredeljenost poklicne izbire\u00a0in bli\u017eina zaklju\u010dka \u0161olanja vplivata na bolj pozitiven, motiviran odnos do znanja. \u0160tudentov, ki visoko pozitivno vrednotijo znanje, je ve\u010d (dve tretjini) kot dijakov (tretjina). Tudi ta rezultat ka\u017ee, da se vrednost znanja proti koncu izobra\u017eevanja pove\u010duje, hkrati pa nanj verjetno vpliva tudi osip med srednjo \u0161olo in univerzo tistih, ki so manj motivirani za pridobivanje znanja.
    \nPri dijakih smo identificirali \u0161tiri razli\u010dne tipe odnosa do znanosti in enako pri \u0161tudentih. Razlikujejo se glede na zaznavanje dru\u017ebene vrednosti znanosti in naklonjenost uporabni znanosti na podro\u010djih naravoslovja in tehnologije. 42,1 % dijakov prepoznava znanost kot dru\u017ebeno koristno, 27,5 % jih izra\u017ea prepri\u010danje, da znanost v dru\u017ebi ni cenjena, 20,0 % jih je naklonjenih razvoju tehnologije in medicine zaradi njune uporabnosti, 10,4 % pa meni, da znanost ni pomembna. 43,5 % \u0161tudentov je prepri\u010danih, da ima znanost svoje mesto v dru\u017ebi, 19,7 % jih meni, da znanost ni pomembna, 19,3 % je pomemben le razvoj tehnologije in medicine, najmanj\u0161i dele\u017e \u0161tudentov (17,5 %) pa izra\u017ea prepri\u010danje, da je znanost dru\u017ebeno koristna.<\/p>\n

    Visoko dru\u017ebeno vrednost znanosti izra\u017ea 42,1 % dijakov in 17,5 % \u0161tudentov. Neopredeljenih do dru\u017ebene vrednosti znanosti je 27,5 % dijakov in 43,5 % \u0161tudentov. Negativno pa znanost vrednotijo tisti dijaki in \u0161tudenti, ki so naklonjeni le uporabni znanosti, ter tisti, ki jim je nasploh nepomembna, takih je 30,4 % dijakov in 39 % \u0161tudentov. Negativno vrednotenje znanosti med dijaki je bolj zna\u010dilno za fante, dijake poklicnih in deloma tudi strokovno-tehni\u010dnih \u0161ol ter tiste, ki si izbirajo bolj prakti\u010dno naravnane poklice. Pozitivno vrednost temeljni znanosti pripisujejo predvsem \u0161tudentje humanistike in dru\u017eboslovja in tisti z najvi\u0161jim \u0161tudijskim uspehom. Negativno jo vrednotijo \u0161tudenti ne glede na \u0161tudijski uspeh in smer \u0161tudija.<\/p>\n

    Naklonjenost uporabni znanosti, predvsem na podro\u010dju tehnologije in medicine, je izrazilo 19,3 % \u0161tudentov (predvsem \u0161tudenti naravoslovja in tehnike) in pribli\u017eno enak dele\u017e dijakov (20,0 %). Uporabno vrednost znanosti pa eksplicitno zavra\u010da 19,7 % \u0161tudentov in 10,4 % dijakov, ki menijo, da znanost ni pomembna. Do uporabne vrednosti znanosti je neopredeljenih ve\u010d kot polovica \u0161tudentov (61,0 %) in dijakov (69,6 %). To so predvsem tisti, ki visoko cenijo znanost, in se med seboj ne razlikujejo po programu izobra\u017eevanja\/smeri \u0161tudija.<\/p>\n

    Ve\u010d kot polovica dijakov in ve\u010d kot \u0161tiri petine \u0161tudentov znanosti ne ceni ali je do nje neopredeljenih, \u0161tiri petine dijakov in \u0161tudentov pa ni naklonjena ali ima do uporabne vrednosti znanosti neopredeljen odnos. Ta mno\u017ei\u010dnost dijakov in \u0161tudentov z neopredeljenim stali\u0161\u010dem do znanosti morebiti nakazuje na nezadostno poudarjen \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni pomen znanosti in njenih u\u010dinkov v kurikulih tako srednjih \u0161ol, kakor tudi na univerzi. Pri \u0161tudentih bi ta rezultat nemara lahko razumeli tudi kot odraz kurikularnih sprememb v visokem \u0161olstvu v okviru bolonjske reforme.<\/p>\n

    dr. Alenka Gril, vodja CRP projekta, in Sabina Autor, sodelavka na projektu<\/p>\n

    \n

    [1]\u00a0Ob tej prilo\u017enosti bi se radi zahvalili vsem srednjim \u0161olam, ki so se prijazno odzvale na\u0161emu povabilu k sodelovanju v raziskavi, \u0161e zlasti \u0161olskim koordinatoricam in koordinatojem za pomo\u010d pri izvedbi. Dijakom in dijakinjam ter \u0161tudentom in \u0161tudentkam se zahvaljujemo za \u010das, ki so si ga vzeli za izpolnjevanje vpra\u0161alnika. Ne nazadnje pa tudi Vesni Mlinari\u010d, Nini Leskovec, Evi Dobrin, Zarji Rebernik, Eriki Ben\u010dec in Katji Levovnik, ki so v okviru \u0161tudijske prakse sodelovale pri pripravi vpra\u0161alnika in izvedbi raziskave na terenu.
    \n[2]\u00a0Poimenovanja razli\u010dnih tipov odnosa do znanja, ki se pojavljajo na tem mestu in v nadaljevanju, so izbrana arbitrarno, na osnovi najbolj zna\u010dilnih stali\u0161\u010d do znanja respondentov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Spremembe politi\u010dno-ekonomskih usmeritev, ki smo jim v Sloveniji in EU pri\u010da v zadnjih desetletjih, posegajo tudi na podro\u010dje izobra\u017eevanja in pomembno dolo\u010dajo izobra\u017eevalni proces, tako na formalni ravni (npr. bolonjska reforma, uvedba devetletke) kot implicitno (npr. skriti kurikul \u0161ol, pomen znanja v medijskih sporo\u010dilih). Zato nas je zanimalo, kak\u0161en odnos do znanja si izoblikujejo sodobne […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3537","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3537","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3537"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3537\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3537"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3537"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3537"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}