{"id":3539,"date":"2013-04-04T20:21:35","date_gmt":"2013-04-04T20:21:35","guid":{"rendered":"https:\/\/www.pei.si\/rezultati-evropske-raziskave-o-jezikovnih-kompetencah-eslc\/"},"modified":"2013-04-04T20:21:35","modified_gmt":"2013-04-04T20:21:35","slug":"rezultati-evropske-raziskave-o-jezikovnih-kompetencah-eslc","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.pei.si\/en\/rezultati-evropske-raziskave-o-jezikovnih-kompetencah-eslc\/","title":{"rendered":"Rezultati evropske raziskave o jezikovnih kompetencah \u2013 ESLC"},"content":{"rendered":"<p>Slovenski deveto\u0161olci v znanju angle\u0161\u010dine in nem\u0161\u010dine pri slu\u0161nem razumevanju in pisnem sporo\u010danju dosegajo nadpovpre\u010dne rezultate v primerjavi z u\u010denci iz 16 evropskih dr\u017eav oziroma regij, ki so sodelovali v Evropski raziskavi o jezikovnih kompetencah. V bralnem razumevanju so dose\u017eki slovenskih u\u010dencev v obeh jezikih povpre\u010dni. Kljub temu kar 41% slovenskih deveto\u0161olcev pri bralnem razumevanju v angle\u0161\u010dini ne dosega pri\u010dakovanih rezultatov ob koncu 9. razreda, kot so postavljeni v veljavnih u\u010dnem na\u010drtu.<\/p>\n<hr \/>\n<p>O raziskavi:\u00a0Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah \u2013\u00a0European Survey on Language Competences\u00a0\u2013 ESLC 2011<br \/>\nUdele\u017eene dr\u017eave oziroma regije:\u00a0Anglija, vse tri jezikovne regije Belgije, Bolgarija, Estonija, Francija, Gr\u010dija, Hrva\u0161ka, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovenija, \u0160panija in \u0160vedska.<br \/>\nKaj raziskava meri?\u00a0Znanje dveh tujih jezikov pri u\u010dencih na koncu obveznega \u0161olanja. Udele\u017eenci so pisali test iz tistih dveh tujih jezikov, ki se jih u\u010di najve\u010d u\u010dencev. V Sloveniji sta bili to angle\u0161\u010dina in nem\u0161\u010dina.<br \/>\nPrva predstavitev rezultatov:\u00a021. junij 2012<\/p>\n<hr \/>\n<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td><\/td>\n<td colspan=\"3\"><strong>Angle\u0161\u010dina<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td>Raven SEJO (\u00a0<a href=\"http:\/\/www.mizks.gov.si\/fileadmin\/mizks.gov.si\/pageuploads\/podrocje\/razvoj_solstva\/Jeziki\/Publikacija_SEJO_3_poglavje_43_66.pdf#page=4\">povezava\u00a0<\/a>)<\/td>\n<td>Bralno razumevanje<\/td>\n<td>Slu\u0161no razumevanje<\/td>\n<td>Pisno sporo\u010danje<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td>B2<\/td>\n<td>31<\/td>\n<td>45<\/td>\n<td>10<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td>B1<\/td>\n<td>15<\/td>\n<td>22<\/td>\n<td>37<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td><strong>A2<\/strong><\/td>\n<td><strong>12<\/strong><\/td>\n<td><strong>13<\/strong><\/td>\n<td><strong>30<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td>A1<\/td>\n<td>29<\/td>\n<td>15<\/td>\n<td>21<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td>Pod-A1<\/td>\n<td>12<\/td>\n<td>5<\/td>\n<td>1<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td>Primerjava s povpre\u010djem ESLC<\/td>\n<td>Povpre\u010dno<\/td>\n<td>Nadpovpre\u010dno<\/td>\n<td>Nadpovpre\u010dno<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td><\/td>\n<td colspan=\"3\"><strong>Nem\u0161\u010dina<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td>B2<\/td>\n<td>14<\/td>\n<td>14<\/td>\n<td>8<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td>B1<\/td>\n<td>9<\/td>\n<td>14<\/td>\n<td>12<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td><strong>A2<\/strong><\/td>\n<td><strong>13<\/strong><\/td>\n<td><strong>20<\/strong><\/td>\n<td><strong>24<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td><strong>A1<\/strong><\/td>\n<td><strong>44<\/strong><\/td>\n<td><strong>40<\/strong><\/td>\n<td><strong>48<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td>Pod-A1<\/td>\n<td>21<\/td>\n<td>12<\/td>\n<td>9<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td>Primerjava s povpre\u010djem ESLC<\/td>\n<td>Povpre\u010dno<\/td>\n<td>Nadpovpre\u010dno<\/td>\n<td>Nadpovpre\u010dno<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"4\">Tabela: Odstotek slovenskih u\u010dencev, ki dosegajo dolo\u010deno SEJO raven znanja, glede na posamezno jezikovno kompetenco<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Opomba:\u00a0S krepko pisavo je v tabeli ozna\u010dena raven znanja, ki je v Sloveniji po u\u010dnem na\u010drtu za posamezen jezik predvidena ob koncu devetega razreda.<br \/>\nRazmeroma velik dele\u017e deveto\u0161olcev pri angle\u0161\u010dini (med 10 % in 45 %) presega zastavljene cilje u\u010dnega na\u010drta ob koncu 9. razreda, kar je spodbuden podatek. Podobno lahko trdimo tudi za u\u010dence, ki se u\u010dijo nem\u0161\u010dino kot drugi tuj jezik (med 20 % in 28 %). Hkrati pa so tudi dele\u017ei slovenskih deveto\u0161olcev, ki pri\u010dakovanih ravni znanja iz u\u010dnih na\u010drtov ne dosegajo, razmeroma visoki. Predvsem je vzbuja skrb ugotovitev, da kar 41 % u\u010dencev v bralnem razumevanju pri angle\u0161\u010dini ne dosega z u\u010dnim na\u010drtom zahtevane ravni znanja. 12 odsotkov testiranih u\u010dencev pri bralnem razumevanju angle\u0161\u010dine celo ni doseglo prve ravni znanja (A1), pri nem\u0161\u010dini kot drugem tujem jeziku je bilo takih 21 odstotkov. Rezultat nas je nekoliko presenetil, saj smo slab\u0161e dose\u017eke pri\u010dakovali pri pisnem sporo\u010danju, ki je tvorna jezikovna kompetenca in zato te\u017eja od drugih dveh testiranih kompetenc.<\/p>\n<p>Primerjava obeh testiranih jezikov ka\u017ee na to, da u\u010denci dosegajo vi\u0161je dose\u017eke pri angle\u0161\u010dini. Razlika med jezikoma ni zelo zaskrbljujo\u010da, \u010de upo\u0161tevamo dejstvo, da se nem\u0161\u010dine za\u010dnejo u\u010denci u\u010diti tri leta kasneje kot angle\u0161\u010dine ter da so se nekateri u\u010denci nem\u0161\u010dine u\u010dili le eno \u0161olsko leto pred testiranjem, medtem ko so se angle\u0161\u010dine pred testiranjem u\u010dili \u017ee pet let.<\/p>\n<p>U\u010dencem smo v raziskavi zastavili vpra\u0161anja o tujih jezikih v njihovem okolju \u2013 na primer o u\u010denju jezikov izven \u0161ole, o tujih jezikih, ki jih govorijo njihovi stra\u0161i, o rabi tujih jezikov v \u0161oli in izven nje in \u0161e marsikaj drugega. Analiza teh okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na znanje tujih jezikov, je pokazala, da so bolj\u0161e rezultate ne jezikovnem testu v glavnem dosegli u\u010denci:<\/p>\n<ul>\n<li>ki so se zgodaj za\u010deli u\u010diti tujih jezikov;<\/li>\n<li>ki se u\u010dijo ve\u010d tujih ali anti\u010dnih jezikov;<\/li>\n<li>katerih star\u0161i obvladajo testirani jezik (angle\u0161\u010dino oz. nem\u0161\u010dino);<\/li>\n<li>ki so testiranemu jeziku izpostavljeni in ga uporabljajo za delo z mediji;<\/li>\n<li>ki obiskujejo u\u010dne ure, kjer testirani jezik uporabljajo tako u\u010denci kot u\u010ditelji;<\/li>\n<li>ki menijo, da bodo testirani jezik uporabljali;<\/li>\n<li>ki svoje lastne zmo\u017enosti zaznavajo pozitivno. U\u010denci, ki menijo, da je u\u010denje testiranega jezika zahtevno, dosegajo slab\u0161e rezultate na jezikovnem testu.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u017de prvi pregled rezultatov raziskave ESLC torej ponuja nekaj zanimivih odgovorov na vpra\u0161anja, povezana z znanjem tujih jezikov v Evropi in bolj specifi\u010dno v Sloveniji, na drugi strani pa odpira nova pomembna vpra\u0161anja, tako raziskovalna kot vpra\u0161anja izobra\u017eevalne politike. Vpra\u0161anje pouka tujih jezikov v osnovni \u0161oli ima v zadnjih nekaj letih v Sloveniji precej\u0161njo te\u017eo s predlaganim premikom za\u010detka u\u010denja tujih jezikov v ni\u017eje razrede osnovne \u0161ole. Raziskava lahko s svojimi podatki gotovo lahko ponudi \u0161tevilne in prav gotovo ne enozna\u010dne argumenta v tej razpravi.<\/p>\n<p>dr. Tina Rutar Leban, Nacionalna koordinatorka ESLC za Slovenijo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Slovenski deveto\u0161olci v znanju angle\u0161\u010dine in nem\u0161\u010dine pri slu\u0161nem razumevanju in pisnem sporo\u010danju dosegajo nadpovpre\u010dne rezultate v primerjavi z u\u010denci iz 16 evropskih dr\u017eav oziroma regij, ki so sodelovali v Evropski raziskavi o jezikovnih kompetencah. V bralnem razumevanju so dose\u017eki slovenskih u\u010dencev v obeh jezikih povpre\u010dni. Kljub temu kar 41% slovenskih deveto\u0161olcev pri bralnem razumevanju [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[119],"tags":[],"class_list":["post-3539","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-o-raziskavah-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3539","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3539"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3539\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3539"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3539"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3539"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}