{"id":3549,"date":"2012-04-12T11:06:56","date_gmt":"2012-04-12T11:06:56","guid":{"rendered":"https:\/\/www.pei.si\/pi-pogovori-sola-in-branje\/"},"modified":"2012-04-12T11:06:56","modified_gmt":"2012-04-12T11:06:56","slug":"pi-pogovori-sola-in-branje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.pei.si\/en\/pi-pogovori-sola-in-branje\/","title":{"rendered":"Pi pogovori, &#8220;\u0160ola in branje&#8221;"},"content":{"rendered":"<p><b>Upad bralne pismenosti slovenskih mladostnikov in breme romanti\u010dne dedi\u0161\u010dine<\/b><\/p>\n<p>V mednarodni raziskavi OECD-PISA 2009, v kateri je sodelovalo 64 dr\u017eav, so raziskovalci med drugim merili bralno pismenost dijakov, starih 15 let. \u010ce primerjamo bralno pismenost slovenskih dijakov, izmerjeno v tej raziskavi, z bralno pismenostjo, izmerjeno v raziskavi PISA 2006, se poka\u017ee negativni trend. Ogledali si bomo naloge, ki so jih v raziskavi re\u0161evali dijaki. Merile so predvsem sposobnost dijakov, da v interpretaciji besedil s sklepanji zapolnjujejo vrzeli v pomensko nepopolnih besedilih, prepoznavajo neprikrite ali prikrite komunikacijske namere avtorjev besedil in predpostavke, skrite v besedilih, uporabljajo naravno logiko in informacije, ki so v razli\u010dnih &#8216;formatih&#8217; shranjene v dolgoro\u010dnem spominu. Raziskovalce so o\u010ditno zanimale predvsem spoznavne sestavine bralne kompetence mladega bralca in kriti\u010dna bralna pismenost. Koliko pa se ta usmeritev velike mednarodne raziskave sklada z napotki za razvijanje bralne kompetence u\u010dencev, ki jih slovenskim u\u010diteljem dajejo u\u010dni na\u010drti, denimo u\u010dni na\u010drt za sloven\u0161\u010dino? Nekateri od teh napotkov nesporno vodijo v razvoj spoznavnih sestavin bralne kompetence mladostnikov. Zapostavljen je razvoj kriti\u010dne bralne pismenosti, ki omogo\u010da bralcu, da prepozna manipulativno naravo nekaterih besedil. Najve\u010dji del omenjenih napotkov pa sledi predstavam, ki jih je v zvezi z besedili in branjem uveljavljala romanti\u010dna pedagogika. Mo\u010dan poudarek je na razvoju bral\u010deve &#8216;sposobnosti&#8217;, da se prepusti neposrednemu u\u010dinkovanju besedila (istovetenjskemu, \u010dustvenemu, estetskemu, prepri\u010devalnemu, moralnemu, vrednostnemu u\u010dinkovanju). Poudarek je na neposrednem do\u017eivljanju besedil (v smislu &#8216;Erlebnisp\u00e4dagogik&#8217;, ki je bila kriti\u010dna do posredovalne vloge znanja, razuma, kulture in dru\u017ebe), \u010dustvenem v\u017eivljanju v knji\u017eevne osebe, &#8216;ustvarjalni&#8217; interpretaciji besedil, estetskem do\u017eivetju in vrednotenju, u\u017eivanju v slogovnih in drugih odlikah, izra\u017eanju ob\u010dutij ob branju besedil, oblikovanju sodb o zna\u010dajih knji\u017eevnih oseb (torej moralnih sodb in ne sodb o njihovi osebnosti, motivih in interesih), prepoznavanju pomena, ki ga imajo besedila za ohranitev naroda (torej ne pomena, ki ga imajo besedila za univerzalnost sporazumevanja) itd. Poudarek je na vlogi neposrednega porabnika (konzumenta) besedil in njihovih &#8216;imanentnih&#8217; vrednosti, bistveno manj pa na vlogi kriti\u010dnega opazovalca, ki spoznava, kako besedila v dru\u017ebenih situacijah, nasi\u010denih z njihovimi sporo\u010dili, delujejo na pozornost, predstave in prepri\u010danja naslovnikov.<\/p>\n<ul>\n<li>Predaval ja dr. Janez Justin.<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Upad bralne pismenosti slovenskih mladostnikov in breme romanti\u010dne dedi\u0161\u010dine V mednarodni raziskavi OECD-PISA 2009, v kateri je sodelovalo 64 dr\u017eav, so raziskovalci med drugim merili bralno pismenost dijakov, starih 15 let. \u010ce primerjamo bralno pismenost slovenskih dijakov, izmerjeno v tej raziskavi, z bralno pismenostjo, izmerjeno v raziskavi PISA 2006, se poka\u017ee negativni trend. Ogledali si [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[118],"tags":[],"class_list":["post-3549","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-pi-pogovori-en"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3549","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3549"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3549\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3549"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3549"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pei.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3549"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}