JAVNI RAZPIS za kandidatke in kandidate za mlade raziskovalke in mlade raziskovalce pri izbranih mentoricah in mentorjih v letu 2024

Št.: 18. 2024

Datum: 15. 3. 2024

Pedagoški inštitut na podlagi Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/2021), Splošnega akta o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 87/2022 in 103/2022), internega Pravilnika o izboru in financiranju mladih raziskovalk in raziskovalcev z dne 13. 9. 2022 in Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 s spremembami in dopolnitvami) objavlja

JAVNI RAZPIS za kandidatke in kandidate za mlade raziskovalke in mlade raziskovalce pri izbranih mentoricah in mentorjih v letu 2024

 

1. Predmet javnega razpisa

Predmet javnega razpisa je izbira mladih raziskovalk oziroma mladih raziskovalcev (doktorandk oziroma doktorandov), ki bodo v letu 2024 začeli usposabljanje za pridobitev doktorata znanosti pri izbranih mentoricah in mentorjih. Seznam mentoric oziroma mentorjev z navedbo področij in raziskovalnih programov je v Prilogi 1. Kandidatka oziroma kandidat za mlado raziskovalko oziroma mladega raziskovalca se prijavi na razpisano mesto pri izbrani mentorici oziroma izbranem mentorju.

 

2. Pogoji za kandidatke oziroma kandidate za mlade raziskovalke oziroma mlade raziskovalce

Pogoji za izbor kandidata ali kandidatke za mladega raziskovalca ali mlado raziskovalko:

  • še nima zaključenega doktorata znanosti oziroma pridobljenega znanstvenega naslova doktorice ali doktorja znanosti;
  • še ni bil(a) zaposlen(a) kot mladi raziskovalec ali mlada raziskovalka;
  • od leta zaključka študijskega programa druge stopnje oziroma študijskega programa, s katerim se izpolnjujejo pogoji za vpis v doktorski študijski program, niso minila več kot štiri leta; če je kandidat ali kandidatka za mladega raziskovalca ali mlado raziskovalko izkoristil(a) starševski dopust v trajanju najmanj šestih mesecev za posameznega otroka, v času od zaključka študijskega programa druge stopnje oziroma študijskega programa, s katerim se izpolnjujejo pogoji za vpis v doktorski študijski program, se ta čas ustrezno podaljša, in sicer za eno leto; enako velja tudi v primeru odsotnosti zaradi daljše bolezni v trajanju skupno najmanj šestih mesecev.

 

Dodatni prednostni pogoji so opredeljeni v Prilogi 1, ki vključuje seznam mentorjev in raziskovalnih področij.

 

3. Merila za ocenjevanje in izbor kandidatke ali kandidata za mlado raziskovalko ali mladega raziskovalca

Merila za ocenjevanje in izbor kandidatke ali kandidata za mlado raziskovalko ali mladega raziskovalca:

  • povprečna ocena vseh izpitov in vaj (brez diplome) na univerzitetnem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. 6. 2004, ali na študijskem programu prve stopnje in študijskem programu druge stopnje, mora biti najmanj osem (8);
  • že zaključen magisterij in vpis v študijski program tretje stopnje do 30. 9. tekočega leta;
  • prejete nagrade ali priznanja;
  • objavljeni članki;
  • sodelovanje pri raziskovalnem delu;
  • ocena razgovora s kandidatko ali kandidatom za mlado raziskovalko ali mladega raziskovalca.

 

4. Prijava

Prijava na javni razpis mora vsebovati:

  1. Prijavni obrazec MR2024: Prijavni obrazec mora biti v celoti izpolnjen in podpisan. Varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, je enakovreden lastnoročnemu podpisu.
  2. Dokazilo o izobrazbi:
    • dokazilo o opravljeni diplomi, doseženi po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, ali dokazilo o opravljenem študijskem programu prve stopnje in študijskem programu druge stopnje, in
    • prilogo k diplomi oziroma prilogi k diplomama, če se kandidat za mladega raziskovalca vpisuje v prvi letnik študijskega programa tretje stopnje, oziroma potrdilo o opravljenih izpitih in vajah, če mlademu raziskovalcu diploma še ni bila podeljena. Če je kandidatka oziroma kandidat že vpisan na podiplomski študij 3. stopnje, priloži potrdilo o vpisu in dokazilo o opravljenih obveznostih na podiplomskem študiju;
    • dokazilo o povprečni oceni dodiplomskega študija (tj. dodatek k diplomi oz. uradno potrjen seznam vseh opravljenih izpitov in vaj, iz katerega je razvidna povprečna študijska ocena, izračunana na 2 decimalki natančno). Opravljenih mora biti najmanj 80 % vseh izpitov in vaj.
  3. Izjave:
    • IZJAVA št. 1: Izjava, da bo kandidatka oziroma kandidat diplomirala oziroma diplomiral ali magistrirala oziroma magistriral do vključno 14. 9. 2024 in dostavila oziroma dostavil potrdilo o opravljeni diplomi oziroma o opravljenem zagovoru magisterija do istega dne (če je kandidatka oziroma kandidat že
      vpisan na podiplomski študij).
    • IZJAVA št. 2: Izjava kandidatke oziroma kandidata o varovanju osebnih podatkov.
    • IZJAVA št. 3: Izjava kandidatke oziroma kandidata o državljanstvu.

 

Prijavi so lahko priložene še naslednje priloge:

  • dokazilo o prejetih nagradah in priznanjih, seznam objavljenih znanstvenih člankov in dokazilo o sodelovanju pri raziskovalnem delu;
  • dokazilo o morebitnem porodniškem oziroma starševskem dopustu ali daljši bolezenski odsotnosti.

 

5. Tujke in tujci oziroma kandidatke in kandidati za mlade raziskovalke oziroma mlade raziskovalce, ki so diplomirali v tujini

Tujke oziroma tujci ali kandidatke oziroma kandidati za mlado raziskovalko oziroma mladega raziskovalca, ki bodo kandidirali na tem razpisu, morajo imeti urejeno vso potrebno dokumentacijo za zaposlitev v Republiki Sloveniji do 14. 9. 2024 (IZJAVA št. 1).

Če kandidatka oziroma kandidat za mlado raziskovalko oziroma mladega raziskovalca ni opravil študijskega programa prve stopnje oziroma študijskega programa druge stopnje oziroma magistrskega študija v Republiki Sloveniji, mora Pedagoškemu inštitutu pred podpisom pogodbe poslati še:

  • odločbo visokošolskega zavoda o priznavanju tujega izobraževanja za namen izobraževanja v Republiki Sloveniji; in
  • pretvorbo povprečne ocene vseh izpitov in vaj študijskega programa prve stopnje oziroma študijskega programa druge stopnje glede na sistem ocenjevanja, ki se izvaja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, ki jo pripravi zavod, kjer se izvaja usposabljanje, upoštevaje sistem ocenjevanja v tujini opravljenega izobraževanja.

 

6. Sklenitve delovnega razmerja

Pedagoški inštitut z izbrano kandidatko oz. kandidatom za mlado raziskovalko oz. mladega raziskovalca sklene pogodbo o zaposlitvi in dogovor o izvajanju usposabljanja in izobraževanja.

 

7. Prijave na javni razpis

Kandidatke oziroma kandidati za mlade raziskovalce prijavo z vsemi zahtevanimi prilogami oddajo po elektronski pošti na naslov tajnistvo@pei.si ali priporočeno po pošti na naslov Pedagoški inštitut, Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana (pripis Razpis MR). Razpisna dokumentacija je v času javnega razpisa dosegljiva na spletni strani Pedagoškega inštituta.

Zadnji rok za oddajo popolnih prijav na javni razpis je 15. april 2024. V postopku izbora bodo obravnavane le popolne prijave, ki bodo prispele na naslov Pedagoškega inštituta v razpisnem roku. Prijave dospele pred datumom objave javnega razpisa oziroma po roku, določenem v objavljenem javnem razpisu, ne bodo upoštevane. Izbor kandidatov za mlade raziskovalke oziroma mlade raziskovalce bo opravil Pedagoški inštitut v soglasju z izbranimi mentoricami oziroma mentorji. Kandidatke oziroma kandidati za mlade raziskovalke oziroma raziskovalce bodo o izboru pisno obveščeni.

V prijavi (Prijavni obrazec MR2024) za mladega raziskovalca mora kandidat oziroma kandidatka jasno navesti izbrano temo usposabljanja in predlaganega mentorja ali mentorico (Priloga 1). Kandidat oziroma kandidatka za mladega raziskovalka oziroma mlado raziskovalko mora v prijavi (prijavni obrazec MR2024) opredeliti izpolnjevanje prednostih pogojev za temo usposabljanja.

 

8. Zagotavljanje enakih možnosti

Zagotavlja se enakost med spoloma in preprečuje vsakršna diskriminacija med osebami, ki kandidirajo za mlade raziskovalke oziroma raziskovalce.

 

9. Opozorila in dodatne informacije

Izbrane kandidatke oziroma kandidati za mlade raziskovalke oziroma mlade raziskovalce se morajo ločeno prijaviti na razpis za vpis v podiplomske študijske programe v študijskem letu 2024/2025 na izbrani fakulteti podiplomskega študija. Kandidati za mladega raziskovalca, ki se ne bodo vpisali v podiplomski študij do vpisnih rokov, ne bodo mogli skleniti pogodbe o zaposlitvi.

Vpis na doktorski študij mora biti izveden prek univerzitetnega spletnega portala.

Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko interesenti dobijo prek elektronske pošte tajnistvo@pei.si vsak delavnik med 12. in 14. uro do zaključka javnega razpisa.

Zaradi zagotavljanja čim boljše informiranosti bo Pedagoški inštitut v petek, 29. marca, od 11. do 13. ure organiziral dan odprtih vrat za bodoče mlade raziskovalce in mlade raziskovalke, v okviru katerega bo predstavljena organizacija in delo Pedagoškega inštituta, po predstavitvi pa se bodo kandidatke in kandidati za mlade raziskovalke in mlade raziskovalce lahko pogovorili z bodočo mentorico oz. bodočima mentorjema.


Kandidatke in kandidati, ki želijo podrobnejše informacije, se lahko po e-pošti obrnejo na mentorico in mentorja, in sicer:
  • če vas zanima raziskovanje razlik pri branju/učenju s papirja in z zaslonov, na prof. dr. Igorja Ž. Žagarja (e-naslov: igor.zagar@guest.arnes.si);
  • če vas zanima raziskovanje odprtih vprašanj edukcijskih znanosti o evropeizaciji vsebin in procesov oblikovanja, izvajanja in evalvacije nacionalnih izobraževalnih politik, na dr. Urško Štremfel (e-naslov: urska.stremfel@pei.si); in
  • če vas zanima raziskovanje enakih možnosti kot temeljnega načela distribucije selektivnih družbenih položajev ter enega od temeljnih načel javnega šolanja v sodobnih družbah, na Mitja Sardoča (PhD) (e-naslov: mitja.sardoc@pei.si).

 

Ljubljana, 15. 3. 2024

prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič
direktor PI

Razpisna dokumentacija:

 

Uradno besedilo razpisa je v prilogi.

Se tudi na vaši šoli soočate s pomanjkanjem učiteljic in učiteljev ter njihovo preobremenjenostjo?

Se ravni stresa pri učiteljicah in učiteljih večajo tudi na vaši šoli?

Menite, da potrebujemo sistemske spremembe, ki bodo podprle učiteljice in učitelje?

 

Pedagoški inštitut v sodelovanju s Pedagoško fakulteto in Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru vabi k sodelovanju v raziskavi: Model pozitivnega razvoja učiteljic in učiteljev – preplet notranjih (motivacijskih, čustvenih in kognitivnih) in zunanjih (šolskih in sistemskih) virov med šolskim letom. Raziskava je odgovor na trenutne izzive učiteljskega poklica v Sloveniji. Da bo raziskava zajela realno stanje učiteljic in učiteljev v Sloveniji, je sodelovanje učiteljic in učiteljev na vaši šoli izjemno pomembno in dragoceno.  Raziskava bo potekala v šolskem letu 2024-2025. Več informacij o ciljih in poteku raziskave najdete v slikah spodaj.

Prijava je mogoča do 26. 4. na povezavi: https://1ka.arnes.si/mprusola

Vabljeni k prijavi.

Kot običajno je prav, da se kaj napiše o mednarodnem dnevu žensk in enakosti med spoli. Kot kaže, ne gre na bolje, četudi nenehno poslušamo o doseženi ali celo »preseženi« enakosti spolov. Slednje pomeni, da so moški sedaj tisti, ki imajo manj pravic, so ogroženi, saj jim ne pustimo več biti »pravi« moški (za več o tem: vir). Imamo krizo moškosti, za katero naj bi bil med drugim odgovoren feminizem.

Ob letošnjem prazniku bi se osredotočile na mednarodno raziskavo o pouku državljanske vzgoje (ICCS oziroma International Civic and Citizenship Education Study), ki jo v Sloveniji koordinira Pedagoški inštitut. Med drugim se zbirajo tudi podatki o stališčih in prepričanjih učencev in učenk 8. razreda, s posebnim osredotočenjem na področje državljanske vzgoje (vir). To je ciklična raziskava; stvar, o kateri želim govoriti, pa se nanaša na zadnjo izvedbo iz leta 2022 (objava prvih rezultatov pa je bila leta 2023; za več o tem: vir). Odnosu do enakosti spolov kaže slabo, še več, izrazito slab(ši) odnos imajo predvsem fantje. Da se ženske ne bi smele ukvarjati s politiko, je leta 2016 (prejšnja izvedba) menilo 15 odstotkov fantov (in 3 odstotki deklet), leta 2022 pa kar 32 odstotkov fantov (in 9 odstotkov deklet) (vir).

Kje se nam je zalomilo? Kakšni bodo sistemski ukrepi (če sploh bodo) in kaj bodo na to rekli odgovorni za področje vzgoje in izobraževanja, da ne bomo ostali samo pri deklarativnem zavzemanju za enakost spolov?

Očitno je seveda, da (ne)enakost spolov ni pojav, ki bi ga spremljali le v polju vzgoje in izobraževanja. Povezana je z dogajanji v različnih segmentih družbe, a rezultati raziskave ICCS nedvomno kažejo, da ne le, da ne gremo naprej, ampak da gremo odločno nazaj. Današnje osmošolke in osmošolci so jutrišnje (aktivne?) državljanke in državljani.

dr. Valerija Vendramin

Pedagoški inštitut bo v skladu z veljavnimi predpisi in internimi akti razpisal nove priložnosti za mlade raziskovalce oziroma mlade raziskovalke v letu 2024. Na podlagi Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/2021), Splošnega akta o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 87/2022 in 103/2022), internega Pravilnika o izboru in financiranju mladih raziskovalk in raziskovalcev z dne 13. septembra 2022 ter Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 s spremembami in dopolnitvami) bo Pedagoški inštitut dne 15. marca 2024 objavil javni razpis. Pedagoški inštitut bo v razpisnem obdobju organiziral informativni dan, ki bo kandidatom in kandidatkam omogočil boljše razumevanje priložnosti in zahtev razpisa.

V okviru tega razpisa bodo izpostavljene naslednje tematske usmeritve za usposabljanje in raziskovanje:

  1. Raziskovanje enakih možnosti kot osnovnega načela pri distribuciji selektivnih družbenih položajev in kot enega od temeljnih načel javnega šolanja v sodobnih družbah.
  2. Raziskovanje odprtih vprašanj edukacijskih znanosti v kontekstu evropeizacije in procesov oblikovanja, izvajanja in evalvacije nacionalnih izobraževalnih politik.
  3. Raziskovanje razlik pri branju in učenju s papirja v primerjavi z zasloni.

 

Razpis predstavlja odlično priložnost za mlade raziskovalke in raziskovalce, ki želijo razširiti svoje znanje in prispevati k razvoju znanstvenih dognanj v pedagoški sferi.

Pred nami je javna objava prvih rezultatov Evropskega regionalnega modula ICCS 2022.

Evropski regionalni modul ICCS 2022 je bil razvit z namenom, da se »izmerijo« vidiki državljanske vzgoje in izobraževanja, ki so (bili) opredeljeni kot pomembni za evropski kontekst, in sicer ob upoštevanju številnih družbenih in političnih vprašanj, relevantnih za Evropo. Politična participacija, podnebne spremembe, trajnostna gospodarska rast, migracije, terorizem, konflikti, družbene neenakosti in porast populizma, vpliv pandemije covida-19 na demokracijo in sodelovanje na evropski ravni ter gospodarski sistemi evropskih držav so bili izpostavljeni med najključnejšimi vprašanji, s katerimi se evropske države soočajo v zadnjih nekaj letih. V Evropskem regionalnem modulu ICCS (vprašalniku za osmošolce) so bile zbrane informacije o stališčih in vedenju učencev (osmošolcev) v zvezi s temi zahtevnimi vprašanji pa tudi o stališčih, vključenih v prejšnje cikle raziskave (kot je npr. občutek evropske identitete učencev), da bi izpostavili trende. V Evropskem regionalnem modulu ICCS 2022 je sodelovalo 18 držav (med njimi tudi Slovenija) in 2 regiji.

Prva razprava o rezultatih raziskave bo potekala v sredo, 6. 3. 2024, od 10.00 do predvidoma 11.30, v sejni sobi Pedagoškega inštituta, Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana.

V panelni razpravi o prvih rezultatih bodo sodelovali:

  • red prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič, direktor Pedagoškega inštituta (uvodni nagovor)
  • izr. prof. dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, nacionalna raziskovalna koordinatorica raziskave ICCS, Pedagoški inštitut
  • red. prof. dr. Tomaž Deželan, Fakulteta za družbene vede UL
  • Urška Šraj, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS)

 

Razprava je namenjena novinarjem ter zainteresirani strokovni in splošni javnosti. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite, veseli bomo tudi vašega sodelovanja z vprašanji in s prvimi komentarji!

Če se dogodka ne morete udeležiti v živo, vas vabimo, da razpravo spremljate na povezavi: https://us02web.zoom.us/j/84220546540

Vljudno vabljeni!

Sveže iz tiska:

Znanstvena monografija: Empowering Teachers Across Europe to Deal with Social, Emotional and Diversity-Related Challenges, Volume 1: Experimentation Perspectives (urednica dr. Ana Kozina)

Učenje in poučevanje sta socialen in čustven proces, v katerem je raznolikost, če jo prepoznamo, močno prisotna. Podpora učiteljicam in učiteljev pri razvijanju njihovih socialnih in čustvenih kompetenc ter prepoznavanja raznolikosti je ključna za oblikovanje ne le pozitivnih odnosov v razredih, temveč tudi v družbi.

Znanstvena monografija opredeli konceptualno prepletanje socialnih in čustvenih kompetenc ter prepoznavanja raznolikosti, ki ga skozi program ROKA v ROKI eksperimentalno preizkusi pri učiteljicah in učiteljih petih evropskih državah (Avstrija, Hrvaška, Portugalska, Slovenija in Švedska). V monografiji s predgovorom Helle Jensen in v soavtorsvu raziskovalk in raziskovalcev iz širšega evropskega prostora so podrobno predstavljeni procesi konceptualizacije, implementacije in evalvacije programa ROKA v ROKI.

Kmalu izide tudi znanstvena monografija Empowering Teachers Across Europe to Deal with Social, Emotional and Diversity Related Challenges, Volume 2: Policy Perspectives urednice dr. Urške Štremfel, ki socialne in čustvene kompetence ter prepoznavanje raznolikosti učiteljic in učiteljev umesti v širšo sistemsko perspektivo.

Monografija je prosto dostopna na povezavi:

https://www.waxmann.com/en/waxmann-buecher/?no_cache=1&tx_p2waxmann_pi2%5Bbuch%5D=BUC129038&tx_p2waxmann_pi2%5Baction%5D=show&tx_p2waxmann_pi2%5Bcontroller%5D=Buch&cHash=8055d9ce9aa226821f692872062fe808

Evropska unija je dodelila financiranje COST akciji: „Redressing Radical Polarisation: Strengthening European Civil Spheres facing Illiberal Digital Media“ (DepolarisingEU).

Na PI sodelujeta:

  • dr. Igor Ž. Žagar
  • dr. Žan Lep

 

Več informacij spodaj.

 

Press release

**FOR IMMEDIATE RELEASE**

**European Union Funds International Collaborative Project Network to Address Radical Polarisation and Strengthen European Civil Spheres**

[Madrid, 26th of February, 2024] – The European Union has awarded funding to an innovative international collaborative project network, titled „Redressing Radical Polarisation: Strengthening European Civil Spheres facing Illiberal Digital Media“ (DepolarisingEU). This four-year initiative, which commenced in November 2023, and concludes in November 2027, aims to tackle the escalating phenomenon of radical polarization while bolstering democratic values and civil discourse across Europe.

Polarization has become increasingly pervasive in liberal democratic societies, posing significant challenges to tolerance, openness, and civil discourse. The DepolarisingEU network seeks to address this pressing issue by fostering interdisciplinary collaboration and developing effective interventions to mitigate uncivil and undemocratic partisanship.

Led by a distinguished team of scholars from esteemed institutions across Europe and the United States, including Dr. María Luengo Cruz, Associate Professor of Journalism (Universidad Carlos III de Madrid) as the Action Chair and Prof. Bernadette Nadya Jaworsky (Masaryk University) as the Action Vice Chair, the project network will leverage the expertise of its members to advance understanding of radical polarization and promote depolarisation strategies.

“This initiative represents a crucial step towards countering the divisive forces of radical polarization and strengthening European civil spheres,” said Dr. María Luengo Cruz, the Action Chair. “By engaging with civil and media organizations, we aim to foster pluralism and enhance democratic values in the digital age.”

The DepolarisingEU network will employ a multifaceted approach, drawing on cultural sociology and civil sphere theory to provide a normative framework for understanding and addressing radical polarization. Through collaborative research, the network seeks to identify best practices and develop practical tools to counter, redress, and prevent radical polarization effectively.

“Our goal is to empower individuals and communities with the skills and knowledge necessary to engage in civil and constructive dialogue,” said Prof. Bernadette Nadya Jaworsky, the Action Vice Chair. “By promoting communicative interventions and enhancing media literacy, we can mitigate the negative impact of digital media on polarization and promote a more inclusive public discourse.”

The project network comprises three working groups, each focusing on different aspects of radical polarization:

– Working Group 1: Civil sphere and radical polarization

– Working Group 2: Drilling down on radical polarization

– Working Group 3: Designing practical tools to counter, redress, and prevent radical polarization

With participation from researchers representing various countries and disciplines, the DepolarisingEU network is poised to make significant contributions to the field of sociology and communication studies.

Networking activities planned for 2024 include a training school with US cultural sociologist Jeffrey Alexander on 29 February and 1 March in Brno, Czech Republic; working group meetings and a seminar for young researchers in May in Wroclaw, Poland; and seminars with media and civil society organizations in June.

For more information about the DepolarisingEU project network, please contact Dr. Matthias Revers, the Science Communication Coordinator, at matthias.revers@uni-hamburg.de.

[End of Press Release]

Tudi v letu 2024 Pedagoški inštitut (PI), Slovensko društvo raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE), Center Republike Slovenije za mobilnosti in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) ter Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organizirajo 9. znanstveno konferenco z naslovom »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Umetna inteligenca v vzgoji in izobraževanju«.

Konferenca bo potekala dva dni, in sicer v sredo, 25. 9., in četrtek, 26. 9. 2024, v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Aškerčeva 2, Ljubljana).


Tokrat bo osrednja tematika konference namenjena razmislekom o vplivih vse bolj razvitih in uveljavljenih sistemov umetne inteligence na raziskovanje v vzgoji in izobraževanju, pri čemer pa ostaja odprta tudi za druge pristope in usmeritve.

Na konferenci bosta kot vabljena predavatelja sodelovala Lidija Kralj (European Digital Education Hub) ter dr. Colin de la Higuera (Univerza v Nantesu, Francija).

Na konferenco lahko prijavite:

  • strokovni prispevek,
  • znanstveni prispevek,
  • panelno razpravo,
  • če ste študent_ka na doktorskem študiju, pa lahko prijavite predstavitev svoje doktorske naloge v delu v obliki posterjev.

 

Kotizacija za udeležbo na konferenci, ki vključuje kosilo, kavo in prigrizke med odmori ter knjižico povzetkov, znaša:

  • 50 EUR za enodnevno udeležbo (cena s popustom za študente, upokojence in brezposelne je 40 EUR) in
  • 80 EUR za dvodnevno udeležbo (cena s popustom za študente, upokojence in brezposelne je 60 EUR).

 

Več informacij o konferenci in prijavi povzetka najdete na spletni strani konference: https://www.pei.si/konferenca-2024/

Vljudno vabljeni k prijavi!

Pred nami je javna objava prvih rezultatov Evropskega regionalnega modula ICCS 2022.

Evropski regionalni modul ICCS 2022 je bil razvit z namenom, da se »izmerijo« vidiki državljanske vzgoje in izobraževanja, ki so (bili) opredeljeni kot pomembni za evropski kontekst, in sicer ob upoštevanju številnih družbenih in političnih vprašanj, relevantnih za Evropo. Politična participacija, podnebne spremembe, trajnostna gospodarska rast, migracije, terorizem, konflikti, družbene neenakosti in porast populizma, vpliv pandemije covida-19 na demokracijo in sodelovanje na evropski ravni ter gospodarski sistemi evropskih držav so bili izpostavljeni med najključnejšimi vprašanji, s katerimi se evropske države soočajo v zadnjih nekaj letih. V Evropskem regionalnem modulu ICCS (vprašalniku za osmošolce) so bile zbrane informacije o stališčih in vedenju učencev (osmošolcev) v zvezi s temi zahtevnimi vprašanji pa tudi o stališčih, vključenih v prejšnje cikle raziskave (kot je npr. občutek evropske identitete učencev), da bi izpostavili trende. V Evropskem regionalnem modulu ICCS 2022 je sodelovalo 18 držav (med njimi tudi Slovenija) in 2 regiji.

Prva razprava o rezultatih raziskave bo potekala v sredo, 6. 3. 2024, od 10.00 do predvidoma 11.30, v sejni sobi Pedagoškega inštituta, Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana.

V panelni razpravi o prvih rezultatih bodo sodelovali:

  • red prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič, direktor Pedagoškega inštituta (uvodni nagovor)
  • izr. prof. dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, nacionalna raziskovalna koordinatorica raziskave ICCS, Pedagoški inštitut
  • red. prof. dr. Tomaž Deželan, Fakulteta za družbene vede UL
  • Urška Šraj, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS)

 

Razprava je namenjena novinarjem ter zainteresirani strokovni in splošni javnosti. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite, veseli bomo tudi vašega sodelovanja z vprašanji in s prvimi komentarji!

Če se dogodka ne morete udeležiti v živo, vas vabimo, da razpravo spremljate na povezavi: https://us02web.zoom.us/j/84220546540

Vljudno vabljeni!

Spoštovana Slovenska akademija znanosti in umetnosti, spoštovana Rektorska konferenca Republike Slovenije, spoštovana Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenija, spoštovane kolegice in kolegi!

 

Takole se glasi ena od trditev, ki jo že več kot štiri mesece poslušamo v slovenskih in tujih medijih, ne da bi jo kakorkoli problematizirali, se vprašali po njeni verodostojnosti ali jo skušali preveriti: “Teroristična skupina Hamas je 7. oktobra zgodaj zjutraj vdrla iz Gaze in brutalno pobila 1400 izraelskih civilistov”.

Je kaj narobe s to izjavo? Prav vse, razen datuma. Poglejmo dejstva, ki jih v javnih virih ni težko preveriti. Hamas je odporniško politično gibanje, ki je nastalo l. 1987, leta 2006 zmagalo na legalnih volitvah, ki jih je podprl tudi Izrael, in l. 2007 prevzelo oblast v Gazi. Je torej legalno izvoljena oblast v Gazi, ne nekakšna teroristična skupina, ki skače okoli in Izraelcem postavlja zasede.

Hamasov napad 7. oktobra ni bil usmerjen na civiliste, kar prav tako pogosto beremo, ampak, kakor poroča celo izraelski časnik Haaretz, zoper izraelske vojake in policiste (vsaj od leta 1967 torej okupacijske sile), pri čemer je prišlo tudi do številnih civilnih žrtev.

In koliko je bilo teh žrtev? Po natančnem štetju izraelskega časnika Haaretz nikakor ne 1400, ampak občutno manj: 683. Dobra polovica teh žrtev naj bi bili bili pripadniki ali pripadnice izraelskih oboroženih sil in policije, preostala slaba polovica pa civilisti. V spopadih okupacijskih in odporniških sil kjerkoli po svetu civilne žrtve pač niso nič nenavadnega, četudi so vredne vsega obžalovanja. Kakor je vsega obžalovanja vreden tudi apartheid, ki ga je uvedla izraelska država. Kar je nenavadno v primeru 7. oktobra so poročila izraelskih medijev, očividcev, celo izraelske policije, da so večino civilnih žrtev povzročili izraelski helikopterji in tanki, ki so v zmedi streljali vsevprek in se v želji, pobiti čimveč Hamasovih borcev, niso izogibali izraelskim civilnim ciljem. Teh informacij v osrednjih zahodnih medijih ni mogoče najti. In marsikdo bo sklepal, da prav zato, ker jih v osrednjih zahodnih medijih ni mogoče najti, te informacije niso resnične.

Takšno je že dolgo uveljavljeno, stereotipno in pričakovano sklepanje povprečnih konzumentov medijskih vsebin v EU (pa tudi drugod po svetu) – če jih problemi, ki se ne nahajajo v njihovi najbližji soseski, sploh zanimajo. Ne bi pa se s tako popreproščenim sklepanjem smeli zadovoljiti intelektualci, raziskovalci, univerzitetniki in akademiki, ki so šolani in usposobljeni – pogosto tudi plačani – zato, da mislijo. Da mislijo kritično. Da sistematično dvomijo. Da nekega problematičnega fenomena ne jemljejo le kot se kaže in kot se želi kazati na prvi pogled, ampak ga znajo postaviti v kontekst, ga pogledati z različnih strani in vsaj oceniti, če že ne analizirati, njegove vzroke in (potencialne) posledice. Namesto, da bi pogledali vstran, ali – v primeru Gaze – od sramu morda kar v tla. In bi molčali naprej. Kakor, na žalost, molči večina slovenske akademske skupnosti, na čelu z vodilnimi inštitucijami kot so SAZU, RKRS IN KOsRIS, ki od začetka masakra v Gazi niste zmogle niti skromne protestne izjave. Vzrokov zanjo pa je z vsakim dnem vojne vedno več, tudi če se ne strinjate z zgoraj zapisanimi trditvami o 7. oktobru in tudi če ste sveto prepričani, da je Hamas krvoločna teroristična organizacija. Poglejmo si nekaj teh vzrokov.

Še ena trditev, ki jo pogosto poslušamo v slovenskih in tujih medijih, in je obenem tudi alibi za masaker, ki ga v Gazi izvaja Izrael, je: “Izrael ima pravico do samoobrambe”. Na prvi pogled zveni nekako samoumevno, kajne? Ampak, Izrael, ki je v Palestini okupacijska sila vsaj od leta 1967, po mednarodnem pravu te pravice preprosto nima. In do česa je ta “pravica do samoobrambe” pripeljala?

V Gazi je Izrael od 7. oktobra pobil 28.000 ljudi (od tega skoraj polovico otrok; 260 jih še ni praznovalo niti prvega rojstnega dne), ranjenih je več kot 67.000 ljudi. To je 20x več kot naj bi bilo pobitih Izraelcev 7. oktobra.

Prebivalcem Gaze so izraelske oblasti ukazale, da se umaknejo “na varno”, na jug Gaze – potem pa so ofenzivo preusmerile prav tja; preživeli so brez hrane, vode, medicinske ali katerekoli druge oskrbe, celo brez strehe nad glavo, kmalu, verjetno, tudi brez življenja …

Izrael cilje svojih napadov določa s pomočjo umetne inteligence, pri čemer je t. i. “kolateralna škoda” ubitih civilistov tudi do 100 civilistov za enega domnevnega pripadnika Hamasa. Primer tovrstne “samoobrambe” je uboj namestnika vodje Hamasa v Bejrutu (Libanon), kjer je Izrael v ta namen raketiral celoten stanovanjski blok.

Če to zahteva “samoobramba”, Izrael mirne vesti raketira tudi druga ne-izraelska ozemlja, na primer Sirijo ali Irak. Vzorčni primer izraelske “samoobrambe” pa še vedno ostaja uboj ustanovitelja Hamasa, šejka Ahmeda Yassina, sicer tetraplegika, pred skoraj dvajsetimi leti: ko se je vračal z jutranje molitve ga je skupaj z njegovim invalidskim vozičkom razstrelil izraelski helikopter z zdaj že zloglasno raketo Hellfire …

 

Genocid v Gazi se s stopnjevanjem napadov na Rafo, zadnje zatočišče pregnanih Palestincev, stopnjuje in prehaja v zadnjo fazo “čiščenja”, kakor temu ljubkovalno pravijo okupacijske izraelske oblasti. Zgodovina za takšno “čiščenje” pozna ustreznejši izraz, ki je vse prej kot neznan tudi Izraelcem: “končna rešitev”. In ta se z masakrom v Rafi zdi zelo blizu …

Seveda odziv slovenske akademske skupnosti in njenih inštitucij ne bi spremenil stanja na bojišču – “argument”, ki ga zasebno pogosto slišim -, pokazal pa bi vsaj nekaj empatije, ki presega ozke akademske okvirje. Pokazal bi, da smo raziskovalci in raziskovalke, profesorji in profesorice del tega trenutka in del te družbe. Pokazal bi, da nam ni vseeno …

 

 

Ljubljana, 13. februarja 2024

 

 

prof. dr. Igor Ž. Žagar,

človek in direktor Pedagoškega inštituta

Dostopnost