Faze izvajanja projekta

Načrt dela


Delovni sveženj 1. Analiza stanja – oblikovanje in empirično preverjanje modela ‘dejavnikov motivacije in znanja’ na zadnjih podatkih mednarodnih raziskav znanja v Sloveniji.

Najprej bomo na podlagi teorij učne motivacije oblikovali model ‘dejavnikov motivacije in znanja’. Na tej osnovi izvedene nadaljnje analize bodo prispevale k uresničevanju splošnega cilja raziskave. Obenem bo osnova za pridobivanje rezultatov nadaljnjih analiz, s katerimi bomo preverjali empirično veljavnost modela in odgovarjali na prve tri specifične cilje raziskave.

V okviru tega delovnega svežnja bomo model empirično preverjali na osnovi zadnjih, aktualnih podatkov mednarodnih študij. Najprej bomo oblikovali nove baze podatkov, v katere bomo vključili podatke za posamezne izbrane spremenljivke iz zadnjega cikla vsake mednarodne raziskave posebej: za TIMSS 2015, TIMMS Advanced 2015, PISA 2015 in PIRLS 2016. Nato bomo oblikovali sestavljene spremenljivke za vsak predpostavljeni merjen konstrukt in preverjali njegovo konstruktno veljavnost. Tako oblikovane sestavljene spremenljivke bomo vključili v analizo poti po modelu ‘dejavnikov motivacije in znanja’, in sicer za vsako raziskavo posebej, saj se vsaka nanaša na drugo predmetno področje znanja in je bil tudi zajem opravljen na drugem vzorcu osnovnošolcev. Rezultati nam bodo dali vpogled v značilnosti aktualnega učnega okolja in poučevanja ter njihove (ne)posredne učinke na motivacijo in znanje različnih skupin učencev.

Rezultati bodo raziskovalni izsledki, ki bodo prispevali odgovor na prvi specifični cilj, ki je raziskati značilnosti aktualnega učnega okolja in poučevanja v slovenski šoli v povezavi z učno motivacijo in učnimi dosežki na različnih področjih znanja.

Terminski načrt: marec 2018 – marec 2019

Izvajalke: dr. Alenka Gril, Barbara Japelj Pavešič in Klaudija Šterman Ivančič, vse raziskovalke na Pedagoškem inštitutu


Delovni sveženj 2. Časovni trendi – razlike med generacijami učencev v motivaciji, znanju in dejavnikih učnega okolja; empirično preverjanje modela ‘dejavnikov motivacije in znanja’, na podatkih zaporednih ciklov posameznih mednarodnih raziskav znanja v Sloveniji.

Časovne trende v motivaciji in znanju ter značilnostih učnega okolja bomo analizirali po posameznih raziskavah oz. predmetnih področjih znanja ločeno. Izvedli bomo analize časovnih trendov spremenljivk v preučevanem modelu (TIMSS 1995, 1998, 2003, 2006, 2011, 2015; TIMSS Advanced 1998, 2008, 2015; PIRLS 2001, 2006, 2011, 2016); uporabili bomo statistični test ANOVA in regresijske analize.

Za vsakokraten cikel posamezne raziskave bomo izvedli analizo poti, s katero bomo preučevali model dejavnikov motivacije in znanja, da bi dobili vpogled v značilne povezave med postavljenimi konstrukti v različnih časovnih obdobjih. Najprej bomo model preverili na zadnjih dveh zajemih podatkov za raziskave TIMSS 2011 in 2015; TIMSS Advanced 1995, 2008 in 20015; PIRLS 2011 in 2016;  PISA 2015 in 2018; po potrebi pa tudi za predhodne cikle raziskav (na teh podatkih namreč že obstajajo nekatere analize specifičnih povezav med konstrukti, izvedene v predhodnih študijah).

V okviru tega svežnja bomo tudi ponovno, tretjič izvedli zajem podatkov o odnosu do znanja dijakov na srednje velikem vzorcu. Pripravili bomo stratificiran naključni vzorec srednjih šol (glede na regijo in smer izobraževanja). Podatke bomo zbirali z vprašalnikom o motivih učenja, stališčih do znanja in smotrov izobraževanja, ki je bil predhodno validiran že v dveh študijah (leta 2012 in 2015). Na zbranih podatkih bomo najprej analizirali latentno strukturo uporabljenih stališčnih lestvic (s faktorsko analizo glavnih osi) in nato s klastrsko analizo identificirali tipe odnosa do znanja dijakov. Te rezultate, pridobljene v letu 2018 bomo kvalitativno primerjali z izsledki iste raziskave, izvedene leta 2012 in 2015. Obenem bomo z ANOVA statističnim testom preverili značilnost razlik v posameznih indikatorjih odnosa do znanja med tremi generacijami dijakov. S tem bomo dodatno osvetlili učinke spreminjajočega se družbenega konteksta na oblikovanje odnosa do znanja med mladimi v šoli ter dobili vpogled v spremembe odnosa do znanja v zadnjem desetletju, ki ga je bistveno zaznamovala globalna ekonomska kriza.

Rezultati bodo podali odgovor na drugi zastavljeni razpisani cilj in pridobili vpogled v spreminjanje motivacije in dosežkov v povezavi z učnim okoljem med različnimi generacijami osnovnošolcev ter dijakov.

Terminski načrt: september 2018 – junij 2019

Izvajalke: Barbara Japelj Pavešič, Klaudija Šterman Ivančič, dr. Alenka Gril, mag. Sabina Autor, vse raziskovalke na Pedagoškem inštitutu


Delovni sveženj 3. Mednarodne primerjave – razlike med učenci v motivaciji, znanju in dejavnikih učnega okolja v različnih izobraževalnih sistemih; empirično preverjanje modela ‘dejavnikov motivacije in znanja’, na zadnjem zajemu posameznih mednarodnih raziskav znanja v Sloveniji in drugih izbranih državah.

Model dejavnikov motivacije in znanja z različnih predmetnih področij, ki jih merijo zgoraj navedene mednarodne študije, bomo analizirali v različnih državah, ki jih bomo izbrali predvsem med evropskimi državami, ki so zaradi uresničevanja skupne evropske izobraževalne politike zanimive za primerjavo s Slovenijo (npr. Finska, Norveška, Madžarska, Anglija in ZDA). Za izbrane države bomo najprej oblikovali nove baze podatkov za izbrane spremenljivke iz modela ‘dejavnikov motivacije in znanja’, in sicer, iz zadnjega cikla vsake mednarodne raziskave posebej: za TIMSS 2015, TIMSS Advanced 2015, PISA 2015 in PIRLS 2016. Nato bomo oblikovali sestavljene spremenljivke za vsak predpostavljeni merjen konstrukt in preverjali njegovo konstruktno veljavnost, v vsaki državi posebej. Tako oblikovane sestavljene spremenljivke, ki bodo poenotene med državami, bomo vključili v analizo poti po modelu ‘dejavnikov motivacije in znanja’. Izvedli jo bomo na podatkih vsake države posebej. Rezultati nam bodo dali vpogled v značilnosti aktualnega učnega okolja in poučevanja ter njihove (ne)posredne učinke na motivacijo in znanje različnih skupin učencev v posamezni državi. S kvalitativno primerjavo bomo ugotavljali podobnosti in razlike med državami v kakovosti učnega okolja. Tako bomo pridobili vpogled v značilnosti povezav med učnim okoljem, poučevanjem, motivacijo in znanjem v različnih izobraževalnih sistemih.

Rezultati bodo prispevali odgovor na tretji razpisani cilj in nam omogočili identificirati ključne elemente kakovostnih učnih procesov, ki vodijo do motiviranega učenja in kakovostnega znanja v šolskem okolju.

Terminski načrt: julij 2019 – september 2019

Izvajalke: Barbara Japelj Pavešič, Klaudija Šterman Ivančič, dr. Alenka Gril, vse raziskovalke na Pedagoškem inštitutu


Delovni sveženj 4. Značilnosti poučevanja učiteljev v osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji

Značilnosti poučevanja učiteljev in njihovo zadovoljstvo z delom bomo analizirali tudi na osnovi podatkov študije TALIS 2018, katere prvi rezultati bodo predvidoma dostopni v letu 2019. S temi rezultati bomo dodatno prispevali k vpogledu v aktualno stanje pouka v osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji.

Rezultati bodo prispevali k realizaciji prvega razpisanega cilja.

Terminski načrt: maj – avgust 2019

Izvajalke: Barbara Japelj Pavešič, dr. Alenka Gril, obe raziskovalki na Pedagoškem inštitutu


Delovni sveženj 5. Konceptualni okvir  – spremembe družbene vloge znanja in izobraževanja

Razumevanje sprememb družbenih pogojev izobraževanja in učenja ter poučevanja v šoli bomo v projektu podkrepili z analizami relevantne literature in strateških dokumentov ter kurikulov, s katerimi nameravamo razjasniti spremenjeni kontekst in nove vloge posameznih dejavnikov pouka, motivacije in znanja (npr. smotri in cilji izobraževanja,  znanje in kompetence, didaktični pristopi, individualizacija in diferenciacija pouka, avtoriteta učitelja).

Rezultati bodo prispevali k interpretaciji posameznih statističnih analiz modela in končnih ugotovitev raziskovalnega projekta, tako da bo njihov največji prispevek k realizaciji  splošnega cilja raziskave.

Terminski načrt: marec 2018 – julij 2019

Izvajalca: mag. Sabina Autor in dr. Igor Bijuklič , oba raziskovalca na Pedagoškem inštitutu


Delovni sveženj 6. Kazalniki kakovosti učnega okolja za motivirano učenje in dobro znanje

Na osnovi vseh rezultatov, pridobljenih po posameznih delovnih svežnjih, bomo oblikovali skupen, koherenten odgovor na zastavljeni splošni cilj. Identificirali bomo ključne elemente učnega okolja in poučevanja, s katerimi učitelj lahko razvija pozitiven odnos do znanja, krepi notranjo motivacijo in vse učence usmerja k usvajanju kakovostnega znanja. O tem bomo napisali zaključno poročilo o projektu. Na podlagi tega pa bomo oblikovali kazalnike učnega procesa, namenjene spremljanju in vrednotenju kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovni in srednji šoli in uresničili četrti cilj.

Rezultati bodo prispevali k realizaciji četrtega specifičnega cilja in uresničenju splošnega cilja raziskovalnega projekta.

Terminski načrt: september 2019 – februar 2020

Izvajalke: dr. Alenka Gril, dr. Igor Bijuklič, mag. Sabina Autor, Barbara Japelj Pavešič, Klaudija Šterman Ivančič, vsi raziskovalci na Pedagoškem inštitutu