TIMSS 2015

Leta 2015 je v raziskavi sodelovalo 57 držav in 7 posameznih izobraževalnih sistemov v nekaterih delih držav, kot so province ali regije. Skupaj je sodelovalo v TIMSS 2015: 312 000 učencev, 250 000 staršev, 20 000 učiteljev in 10 000 šol v raziskavi med četrtošolci in 270000 učencev, 31 000 učiteljev in 8 000 šol v raziskavi med osmošolci.

V Sloveniji je v TIMSS sodelovalo 4 800 četrtošolcev, 257 učiteljev razrednega pouka, 4 600 osmošolcev in 148 ravnateljev osnovnih šol. Vprašalnik za starše je izpolnilo 70 % staršev vključenih četrtošolcev. Učitelji matematike so izpolnili 471 vprašalnikov o pouku matematike v posameznih razredih, učitelji naravoslovnih predmetov pa so izpolnili 859 vprašalnikov o pouku fizike, biologije, kemije in geografije za vključene osmošolce.

V osnovni šoli so slovenski osmošolci dosegli v naravoslovju 5. najvišji dosežek (od 39), ki je nižji le od dosežka Singapurja, Japonske in Tajvana in enak dosežku Južne Koreje, Hong Konga in Ruske federacije. V matematiki so dosegli 12. mesto z rezultatom, ki je nižji le do 9 držav in enak dosežkom ZDA, Anglije, Madžarske, Litve in Izraela ter norveškim devetošolcem. V obeh področjih so se rezultati uvrstili v prvo tretjino držav in dosegli dolgoročni cilj našega izobraževanja. Četrtošolci se odlikujejo po zelo velikem napredku od leta 2011, dosegli pa so 11. mesto (od 49) v naravoslovju in 25. mesto, sredino lestvice, v matematiki. Na dosežke so zelo verjetno ugodno vplivali prenovljeni učni načrti, ki so največja sprememba v matematičnem in naravoslovnem izobraževanju od prejšnje raziskave v letu 2011.

Vsi dosežki so zrasli od leta 2011. Trendi kažejo v osnovni šoli stalno naraščanje znanja brez vmesnih padcev. Po spolih ni razlik, razen v naravoslovju v 4. razredu, kjer so uspešnejši fantje. Znanje je v osnovni šoli naraslo v vseh vsebinah in kognitivnih ravneh, tudi v sklepanju, izboljšali so se tako manj, kot bolj uspešni učenci. Slovenija je ena redkih držav, ki od 1995 beleži tudi povečanje vseh deležev učencev, ki so dosegli osnovno, srednje, visoko in najvišje znanje.

Ob odličnem znanju je raziskava pokazala nizka stališča do znanja in učenja med vsemi udeleženci ter še naprej padajoče trende. Učenci se matematike in naravoslovja še manj radi učijo in so manj samozavestni kot 2011 ter ocenjujejo poučevanje manj zavzeto kot vrstniki drugje; ravnatelji in učitelji presojajo šole kot manj skrbne za akademsko uspešnost učencev kot v drugih državah, starši nizko cenijo učenje matematike in naravoslovja in skupaj z ravnatelji prepoznavajo manj zgodnjega znanja učencev ob vstopu v šolo kot v večini drugih držav, dijaki in učenci pa čutijo manjšo pripadnost šoli in manj cenijo znanje kot vrstniki v drugih državah. Stališča so večinoma povezana z dosežki, opozarjamo pa, da vzročne povezanosti te vrste raziskav ne morejo določiti. Drugi dejavniki šol so v okviru mednarodnih povprečij: zadovoljstvo učiteljev z delom, njihovo občutenje ovir pri pouku, nasilje v šolah. Čeprav povprečni, pa ti problemi niso zanemarljivi. Šole so dobro opremljene.

 

Objave:

 

Kontakt in sodelavci:

Nacionalni koordinacijski center:

  • Barbara Japelj Pavešič (nacionalna koordinacija, področje matematike)
  • Karmen Svetlik (področje naravoslovja)

 

Ostali sodelavci:

  • Mojca Čuček (izvedba na šolah)

 

Spremljajte dogajanje na projektu in objavo poročil ter podatkov na spletni strani projekta: TIMSS Slovenija blog