Navodila za avtorje in avtorice

Kontrolni seznam za oddajo prispevka

V postopku oddaje se od avtorjev in avtoric zahteva, da potrdijo skladnost prispevka s spodaj navedenimi točkami, prispevek pa se lahko zavrne, če ne ustreza navedenim usmeritvam.

  • Prispevek predstavlja izvirno avtorsko delo. Prispevek še ni bil objavljen, prav tako v danem trenutku ni v procesu recenziranja za objavo v drugi reviji oziroma publikaciji.
  • Prispevek je skladen z namenom revije.
  • Prispevek vključuje vse zahtevane elemente, opredeljene v Navodilih za avtorje in avtorice, ki so objavljena na spletni strani revije.
  • Prispevek upošteva slogovne in bibliografske zahteve, opredeljene v Navodilih za avtorje in avtorice, ki so objavljena na spletni strani revije.

Splošna navodila

Prispevek oddan v revijo Šolsko polje, vključuje:

  • Spremno pismo, v katerem avtor oziroma avtorica uredništvu predstavi skladnost prispevka z namenom revije, vključno z opredelitvijo, kako prispevek dopolnjuje in nadgrajuje že objavljena dela na določenem znanstvenem/strokovnem področju. V spremnem pismu avtor oziroma avtorica predlaga kategorijo prispevka (izvirni znanstveni članek, pregledni znanstveni članek, kratek znanstveni prispevek, strokovni članek).
  • Naslovna stran, v kateri avtor oziroma avtorica navede naslov prispevka, ime in priimek avtorja oziroma avtorice, akademski naziv, organizacijo, kjer je avtor oziroma avtorica zaposlen, elektronski naslov ter kratko predstavitev avtorja oziroma avtorice v slovenskem in angleškem jeziku (od 70-100 besed). Naslovna stran je namenjena zagotavljanju anonimnosti recenzentskega postopka in predstavitvi podatkov, ki ne smejo biti vključeni v datoteko z besedilom prispevka.
  • Prispevek (praviloma v obsegu od 5.000 do 7.000 besed) naj vključuje:
    • Naslov v slovenskem in angleškem jeziku (do 20 besed),
    • Povzetek v slovenskem in angleškem jeziku (od 200 do 250 besed),
    • Ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku (od 3 do 5 besed),
    • Besedilo prispevka,
    • Seznam uporabljene literature,
    • Morebitne zahvale in navedbo virov financiranja raziskave.Zaradi zagotavljanja anonimnosti recenzentskega postopka bodite ob oddaji datoteke z besedilom prispevka pozorni na to, da v njej ni navedenih avtorjevih oziroma avtoričinih osebnih podatkov. Zagotovite, da iz lastnosti dokumenta ni mogoče prepoznati avtorja oziroma avtorice prispevka.
  • Morebitne priloge (likovno gradivo in druge priloge)

Jezikovna ustreznost prispevka 

Prispevek naj bo napisan v knjižni slovenščini ob upoštevanju veljavnega pravopisa, oziroma v britanski angleščini, v nasprotnem primeru si uredništvo pridržuje pravico, da prispevka ne recenzira, oziroma ga zavrne.


Oblikovanje prispevka

Prispevek naj bo shranjen v formatu programa Microsoft Word, velikost papirja A4, navadni robovi (2,5 cm spodaj, zgoraj, levo in desno).

Prispevek naj ima dvojni medvrstični razmik, tip črk naj bo Times New Roman, velikost 12 pik (v opombah 10). Besedilo naj bo levo poravnano, strani pa zaporedno oštevilčene. Odstavki naj bodo ločeni s prazno vrstico.

Prispevku določite jasne, povedne naslove in podnaslove. Uporabiti je mogoče tri hierarhične ravni podnaslovov, ki naj bodo oštevilčene (uporabljajte izključno navaden slog, v prelomu bodo ravni ločene tipografsko): 1. – 1.1. –1.1.1. Ne uporabljajte velikih tiskanih črk.

Za poudarke uporabite izključno ležeči tisk (v primeru jezikoslovnih besedil, kjer so primeri praviloma v ležečem tisku, lahko za poudarke izjemoma uporabite polkrepki tisk). Ležeče pišite tudi besede v tujih jezikih. Raba drugih tipografskih rezov (podčrtano, velike male črke, krepko ležeče …) ni dovoljena.

Ne uporabljajte dvojnih presledkov, prav tako ne uporabljajte preslednice za poravnavo besedila. Edina oblika odstavka, ki je dovoljena, je odstavek z levo poravnavo brez rabe tabulatorjev prve ali katerekoli druge vrstice v odstavku (ne uporabljajte sredinske, obojestranske ali desne poravnave odstavkov).

Oglate oklepaje uporabljajte izključno za fonetične zapise oz. zapise izgovarjave. Tri pike so stične le, če označujejo prekinjeno besedo… Pri nedokončani misli so tri pike nestične in nedeljive … Prosimo, da izključite funkcijo deljenja besed.

V besedilu ne uporabljajte končnih opomb. Sprotne opombe naj bodo samooštevilčene (številke so levostično za besedo ali ločilom – če besedi, na katero se opomba nanaša, sledi ločilo) in uvrščene na tekočo stran besedila.


Likovna oprema

Vsa likovna oprema (tabele, slike in drugi grafični prikazi) naj bo ustrezno oštevilčena (npr. Slika 1, Slika 2 …). V besedilu prispevka se na likovno opremo ustrezno sklicujte.

V besedilu označite najprimernejša mesta za likovno opremo (slike, skice, grafikone itd.) po zgledu: [Tabela 1 približno tukaj]. Posamezne enote opreme priložite vsako v posebni datoteki v črno-beli tehniki (v .eps, .ai, .pdf, ..tif ali .jpg formatu, resolucija 300 dpi, najkrajša stranica 1000 pik).

Celotni naslov tabele (Times New Roman, navaden, velikost 10) je nad tabelo, naslov slike pa pod sliko. Prostor, ki ga oprema v prispevku zasede, se šteje v obseg besedila, bodisi kot 250 besed (pol strani) ali 500 besed (cela stran). Tabele oddajte v wordu brez združevanja celic (vrstic in/ali stolpcev).


Navajanje virov

Navajanje virov naj sledi pravilom Ameriškega psihološkega združenja (APA).

 

Viri v besedilu

Na vir(e) v besedilu se sklicujte takole:

  • eno delo enega avtorja oziroma avtorice (Štrajn, 2017),
  • več del enega avtorja oziroma avtorice (Sardoč, 2018, 2019),
  • več virov enega avtorja oziroma avtorice v istem letu (Klemenčič, 2018a, 2018b),
  • dva avtorja oziroma avtorici (Vendramin & Šimenc, 2016),
  • trije avtorji oziroma avtorice in več (Kozina idr., 2017),
  • posredna navedba avtorja oziroma avtorice (Altrichter v Štremfel, 2016),
  • navedek strani vira (Šimenc, 2017, str. 35),
  • navedek več strani vira (Šimenc, 2017, str. 35‒37),
  • več zaporednih sklicevanj na isto delo (prav tam) (prav tam, str. 37).

 

Če citat obsega poved ali več, stoji sklic za piko. (Kozina & Mlekuž, 2016). Sklicu sledi naslednja poved. Če gre za krajši citat, »ki obsega besedno zvezo ali stavek«, stoji sklic pred piko (Kozina & Mlekuž, 2009).

V besedilu prispevka pri sklicevanju na vir dveh avtorjev oziroma avtoric uporabite veznik in (npr. Kozina in Mlekuž (2017) ugotavljata …).

V besedilu za navedbo naslova monografije, prispevka ali drugega dela uporabite poševni tisk (npr. Štrajn v Vzgoja družbe navaja …).

Citati v besedilu naj bodo označeni z dvojnimi, citati znotraj citatov pa z enojnimi narekovaji. Izpuste iz citatov in prilagoditve označite s tropičjem znotraj poševnic /…/. Daljše citate (več kot 5 vrstic) izločite v samostojne odstavke, ki jih od ostalega besedila ločite z izpustom vrstice in umikom v desno. Vir citata označite v okroglem oklepaju na koncu citata: (Kodelja, 2017, str. 5–76). Če je avtor oziroma avtorica naveden-a v sobesedilu, priimek lahko izpustite.

 

Viri v seznamu literature

V seznam literature na koncu prispevka vključite samo v besedilu navedene vire. Kjerkoli je to mogoče, navedite identifikator digitalnega objekta (DOI) oziroma spletni naslov uporabljenih virov.

V primeru objave prispevka v angleškem jeziku, naj bodo naslovi vseh citiranih del prevedeni v angleški jezik ter navedeni v oglatem oklepaju.

Vir(e) v seznamu literature navajajte takole:

  • Članek v reviji:

Avtor oziroma avtorica, A. A., Avtor oziroma avtorica, B. B., & Avtor oziroma avtorica, C. C. (leto objave). Naslov članka. Naslov revije, letnik (številka), prva stran–zadnja stran.

 

  • Monografija

Avtor oziroma avtorica, A. A., Avtor oziroma avtorica, B. B., & Avtor oziroma avtorica, C. C. (leto objave). Naslov monografije. Kraj(i) izida: Založba.

 

  • Poglavje v monografiji

Avtor oziroma avtorica, A. A., Avtor ali avtorica, B. B., & Avtor oziroma avtorica, C. C. (leto objave). Naslov poglavja. V A. A. Urednik oziroma urednica, B. B., Urednik oziroma urednica, & C. C. Urednik ali urednica (ur.), Naslov monografije (str. prva stran poglavja–zadnja stran poglavja). Kraj(i) izida: Založba.

 

  • Elektronski vir

Avtor oziroma avtorica, A. A., Avtor oziroma avtorica, B. B., & Avtor oziroma avtorica, C. C. (leto objave). Naslov spletne strani. Pridobljeno (spletni naslov)

 

  • Prispevek na konferenci

Avtor oziroma avtorica, A. A., Avtor oziroma avtorica, B. B., & Avtor oziroma avtorica, C. C. (leto predstavitve). Naslov prispevka. Prispevek predstavljen na (Naslov konference), (Lokacija konference).

 

  • Objavljeni prispevek na konferenci

Avtor oziroma avtorica, A. A., Avtor oziroma avtorica, B. B., & Avtor oziroma avtorica, C. C. (leto objave). Naslov prispevka. V A. A. Urednik oziroma urednica, B. B. Urednik oziroma urednica, & C. C. urednik oziroma urednica (ur.), Naslov zbornika (prva stran prispevka–zadnja stran prispevka). Pridobljeno (spletni naslov)

 

Navedene vire uredite po abecednem redu, oziroma takole:

  • V primeru enega avtorja oziroma avtorice razvrstite enote naraščajoče po letu izida.
  • V primeru, da se enote začenjajo z istim priimkom (avtorja oziroma avtorice), navedete najprej enoto z enim avtorjem oziroma avtorico, nato z dvema ali več avtorji oziroma avtoricami.
  • V primeru dela z istim prvim avtorjem oziroma avtorico in različnim drugim ali tretjim avtorjem oziroma avtorico razvrstite enote po abecedi po priimku drugega avtorja oziroma avtorice ali, če je drugi avtor oziroma avtorica isti, po priimku tretjega oziroma tretje, itn.
  • Dela z istimi avtorji oziroma avtoricami v enakem zaporedju razvrstite naraščajoče po letu izida.
  • Dela enega avtorja ali avtorice (ali več v istem zaporedju) z istim letom izida razvrstite po abecednem vrstnem redu po naslovu – takoj za letnico izida pa dodajte malo tiskano črko: a, b, c …

Podrobnejša navodila so dostopna na tej povezavi: https://apastyle.apa.org/

O morebitnih drugih posebnostih se posvetujte z uredništvom.


Oddaja prispevka

Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov uredništva: solsko.polje@guest.arnes.si.