Page 359 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 359
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
c) str. 32 (osrednje besedilo): Množična kultura: Ko so med prvo svetov-
no vojno ZDA postale največja gospodarska in vojaška sila na svetu, so se
po vojni Evropejci prvič srečali tudi z njeno kulturo. Ameriški glasbeniki
so v evropska mesta prinesli jazz, ki je temeljil na črnski tradicionalni glas-
bi in na improvizaciji. Glasbeniki so na nastopih sproti in vsak po svoje raz-
vijali osnovno glasbeno temo – improvizirali. To je bila za evropsko glasbe-
no tradicijo, ki se je strogo držala skladateljevega zapisa, novost.
č) str. 34 (naloga – komentar pod sliko; »Charleston«): Razmisli: Živa-
hen ples je simboliziral »ameriški način življenja« in »zlata dvajseta leta«.
Hiter način življenja in poslovanja je postajal vse bolj domač tudi v Evropi.
Kakšne so bile posledice za vsakdanje življenje?
VII. vsebinski sklop/tema: OD PRVE DO DRUGE SVETOVNE
VOJNE
– naslov: Kriza demokracije
– akterji: socialistične in komunistične stranke, zahodna Evropa, Velika
Britanija, britanski delavci, sindikati
– vrednote: vrsta stanj (slabe povojne razmere, politična nasprotja med
socialisti in komunisti), vrsta dogodkov (odmev oktobrske revolucije), vr-
sta družbenih sprememb (delitev političnih strank, ugodnejši položaj de-
lavcev), socialistične (socializem, enakopravnost, socialne reforme; kritika
komunizma), liberalne (vrednote demokracije, tradicija parlamentarnega
življenja, soodločanje, socialna pravičnost)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: politični zemljevid (»Politični sistemi v Evropi po
prvi in pred drugo svetovno vojno«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 35 (osrednje besedilo): Glavni politični problem postane socialno
vprašanje: Zaradi zelo slabih razmer v prvih letih po vojni: pomanjkanja,
brezposelnosti in razočaranja nad državniki, ki so vodili tako nesmiselno
vojno, je po vsej Evropi močno odmevala oktobrska revolucija. Socialnode-
mokratske stranke so se večinoma razdelile na socialistične in na komu-
nistične stranke. Socialisti so revolucijo zavračali ter zagovarjali postopno
in zakonito pot socialnih reform v prid delavstva. Komunistične stranke
so zagovarjale nasilen prevzem oblasti – revolucijo in diktaturo delavskega
sloja nad premožnim, ker bi edino tako vsi postali resnično enakopravni.
c) str. 32 (osrednje besedilo): Množična kultura: Ko so med prvo svetov-
no vojno ZDA postale največja gospodarska in vojaška sila na svetu, so se
po vojni Evropejci prvič srečali tudi z njeno kulturo. Ameriški glasbeniki
so v evropska mesta prinesli jazz, ki je temeljil na črnski tradicionalni glas-
bi in na improvizaciji. Glasbeniki so na nastopih sproti in vsak po svoje raz-
vijali osnovno glasbeno temo – improvizirali. To je bila za evropsko glasbe-
no tradicijo, ki se je strogo držala skladateljevega zapisa, novost.
č) str. 34 (naloga – komentar pod sliko; »Charleston«): Razmisli: Živa-
hen ples je simboliziral »ameriški način življenja« in »zlata dvajseta leta«.
Hiter način življenja in poslovanja je postajal vse bolj domač tudi v Evropi.
Kakšne so bile posledice za vsakdanje življenje?
VII. vsebinski sklop/tema: OD PRVE DO DRUGE SVETOVNE
VOJNE
– naslov: Kriza demokracije
– akterji: socialistične in komunistične stranke, zahodna Evropa, Velika
Britanija, britanski delavci, sindikati
– vrednote: vrsta stanj (slabe povojne razmere, politična nasprotja med
socialisti in komunisti), vrsta dogodkov (odmev oktobrske revolucije), vr-
sta družbenih sprememb (delitev političnih strank, ugodnejši položaj de-
lavcev), socialistične (socializem, enakopravnost, socialne reforme; kritika
komunizma), liberalne (vrednote demokracije, tradicija parlamentarnega
življenja, soodločanje, socialna pravičnost)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: politični zemljevid (»Politični sistemi v Evropi po
prvi in pred drugo svetovno vojno«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 35 (osrednje besedilo): Glavni politični problem postane socialno
vprašanje: Zaradi zelo slabih razmer v prvih letih po vojni: pomanjkanja,
brezposelnosti in razočaranja nad državniki, ki so vodili tako nesmiselno
vojno, je po vsej Evropi močno odmevala oktobrska revolucija. Socialnode-
mokratske stranke so se večinoma razdelile na socialistične in na komu-
nistične stranke. Socialisti so revolucijo zavračali ter zagovarjali postopno
in zakonito pot socialnih reform v prid delavstva. Komunistične stranke
so zagovarjale nasilen prevzem oblasti – revolucijo in diktaturo delavskega
sloja nad premožnim, ker bi edino tako vsi postali resnično enakopravni.
