Page 14 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 14
njih virov je najmočnejši pri napovedovanju pozitivnega razvoja mladih
in preprečevanju tveganega ali težavnega vedenja?
2) Kako se podporni mehanizmi razlikujejo glede na različne podskupine
in kontekste: status migranta, obdobja prehoda, uporaba jezika in raz-
ličnih jezikovnih praks (enojezično, dvo- in večjezično)?
3) Ali je mogoče izboljšati pozitivni razvoj mladih (5 C-jev) in preprečiti tve-
gano ter težavno vedenje: razvoj intervence, preizkus na terenu in eval-
vacija intervencije (študija primera)?
Za poglobljeno razumevanje razvoja dejavnikov podpore pozitivne-
mu razvoju mladih smo uporabile vzdolžni raziskovalni načrt v kombina-
ciji s prečnim raziskovalnim načrtom in intervencijsko študijo. Razumeva-
nje teh podpornih mehanizmov znotraj vzdolžnega raziskovalnega načrta
in njihovega delovanja je ključnega pomena za razvoj strategij za pozitivni
razvoj mladih na ravni posameznikov_c, šole, skupnosti in družbe. Uporabi-
le smo preplet kvantitativnih in kvalitativnih metod, da na ta način pridobi-
14 mo poglobljen uvid v kontekste in njihove vplive na pozitivni razvoj mladih.
Pri tem so bila v fokusnih skupinah v ospredju različna gledišča in interkaci-
je vseh vpletenih v učni proces (dijakinj_ov, učenk_cev, učiteljic_ev, ravnate-
ljev_ic, svetovalnih delavk_cev).
Zaključno poročilo je organizirano v tri sklope. Prvi del predstavi projekt
s konceptualizacijo projekta in orisom njegovih ciljev skupaj z raziskoval-
nim načrtom ter podrobnim metodološkim opisom. Sledi poglavje z rezul-
tati, najprej poglavje analiz empiričnih podatkov, ki mu sledi poglavje analiz
fokusnih skupin. V tretjem delu so rezultati dodatno osvetljeni z vidika posa-
meznih kontekstov ter intervencije: intervencija, kontekst šole, kontekst pre-
hoda, kontekst migracij in kontekst jezika. Poročilo se zaključi s smernicami
za podporo pozitivnemu razvoju mladih v Sloveniji.
Literatura
Benson, P. L. (2003). Developmental assets and asset-building community:
Conceptual andempirical foundations. V R. M. Lerner & P. L. Benson (ur.),
Developmental assets and assetbuildingcommunities: Implications for rese-
arch, policy, and practice (str. 19–43). New York, NY, ZDA: Kluwer Academic/
Plenum Publishers. https://doi.org/10.1007/978-1-4615-0091-9_2
Bonell, C., Dickson, K., Hinds, K., Melendez-Torres, G. J., Stansfield, C., Fletcher,
A., … Campbell, R. (2016). The effects of positive youth development inter-
ventions on substance use, violence and inequalities: Systematic review of
theories of change, processes and outcomes. Public Health Research, 4. doi:
10.3310/phr04050
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
in preprečevanju tveganega ali težavnega vedenja?
2) Kako se podporni mehanizmi razlikujejo glede na različne podskupine
in kontekste: status migranta, obdobja prehoda, uporaba jezika in raz-
ličnih jezikovnih praks (enojezično, dvo- in večjezično)?
3) Ali je mogoče izboljšati pozitivni razvoj mladih (5 C-jev) in preprečiti tve-
gano ter težavno vedenje: razvoj intervence, preizkus na terenu in eval-
vacija intervencije (študija primera)?
Za poglobljeno razumevanje razvoja dejavnikov podpore pozitivne-
mu razvoju mladih smo uporabile vzdolžni raziskovalni načrt v kombina-
ciji s prečnim raziskovalnim načrtom in intervencijsko študijo. Razumeva-
nje teh podpornih mehanizmov znotraj vzdolžnega raziskovalnega načrta
in njihovega delovanja je ključnega pomena za razvoj strategij za pozitivni
razvoj mladih na ravni posameznikov_c, šole, skupnosti in družbe. Uporabi-
le smo preplet kvantitativnih in kvalitativnih metod, da na ta način pridobi-
14 mo poglobljen uvid v kontekste in njihove vplive na pozitivni razvoj mladih.
Pri tem so bila v fokusnih skupinah v ospredju različna gledišča in interkaci-
je vseh vpletenih v učni proces (dijakinj_ov, učenk_cev, učiteljic_ev, ravnate-
ljev_ic, svetovalnih delavk_cev).
Zaključno poročilo je organizirano v tri sklope. Prvi del predstavi projekt
s konceptualizacijo projekta in orisom njegovih ciljev skupaj z raziskoval-
nim načrtom ter podrobnim metodološkim opisom. Sledi poglavje z rezul-
tati, najprej poglavje analiz empiričnih podatkov, ki mu sledi poglavje analiz
fokusnih skupin. V tretjem delu so rezultati dodatno osvetljeni z vidika posa-
meznih kontekstov ter intervencije: intervencija, kontekst šole, kontekst pre-
hoda, kontekst migracij in kontekst jezika. Poročilo se zaključi s smernicami
za podporo pozitivnemu razvoju mladih v Sloveniji.
Literatura
Benson, P. L. (2003). Developmental assets and asset-building community:
Conceptual andempirical foundations. V R. M. Lerner & P. L. Benson (ur.),
Developmental assets and assetbuildingcommunities: Implications for rese-
arch, policy, and practice (str. 19–43). New York, NY, ZDA: Kluwer Academic/
Plenum Publishers. https://doi.org/10.1007/978-1-4615-0091-9_2
Bonell, C., Dickson, K., Hinds, K., Melendez-Torres, G. J., Stansfield, C., Fletcher,
A., … Campbell, R. (2016). The effects of positive youth development inter-
ventions on substance use, violence and inequalities: Systematic review of
theories of change, processes and outcomes. Public Health Research, 4. doi:
10.3310/phr04050
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
