Page 8 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 8
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
izrazito izstopa nasilje, ki so ga mladi lahko deležni preko interakcij s sve-
tovnim spletom.
Pričujoča tematska številka revije Šolsko polje z naslovom »Nasilje,
šola, družba« tematizira širši kontekst problematike nasilja na teoretični
ravni in na ravni javnih politik ter pedagoške prakse, s prispevki v dveh po-
vezanih zaporednih številkah. Uvodni prispevek v prvo, teoretično razpra-
vo Robija Krofliča »Koncepti odzivanja na nasilje med ničelno tolerance
in restorativnostjo« opozori na problematičnost praktične rabe sredstev
politike ničelne tolerance do nasilja v inkluzivni šoli in na resno alternati-
vo dilemi »ali stroga kazen ali tretmajsko-terapevtska obravnava« v ide-
jah restorativne pravičnosti in restorativnih vzgojno-disciplinskih pristo-
pov. Članek Ingrid Kodelja »Nasilje – poskus opredelitve in upravičenja«
opozori na teoretično kompleksnost vprašanj o nasilju, njegovi definici-
ji in upravičenju. V njem obravnava dva glavna pristopa k razumevanju in
definiranju nasilja, ki jima kot alternativo postavi Bufacchijevo definici-
jo nasilja kot kršitve integritete. Sklepni del prispevka obravnava vpraša-
nje moralne upravičenosti nasilja. V intervjuju »Nasilje in družbena (ne)
pravičnost« Vittorio Bufacchi podrobneje predstavi prepletenost vsaj na-
videz nepovezanih problemov, in sicer nasilja in družbene (ne)pravično-
sti. Članek Ajde Šulc in Aleša Bučarja Ručmana »Šola in medvrstniško
nasilje v Sloveniji: raziskovalni pristopi, metode in metaanaliza doseda-
njega raziskovanja v Sloveniji« se ukvarja z vprašanjem medvrstniškega
nasilja in njegovim raziskovanjem v Sloveniji. Avtorja v izhodišču pred-
stavita kompleksnost analiziranega pojava in njegove pojavne oblike. Kot
posebno obliko izpostavljata tudi kibernetsko medvrstniško nasilje, ki je v
Sloveniji izrazito neraziskano. Kakor opozarjata avtorja, »[h]eterogenost
vključenih raziskav dokazuje metodološko in vsebinsko nekonsistentnost
raziskovanja medvrstniškega nasilja pri nas in narekuje potrebo po siste-
matičnem, celostnem in longitudinalnem raziskovanju medvrstniškega
nasilja«. Članek Vlaste Jalušič »Spolno nadlegovanje v šolah: lekcije, po-
tencial in omejitve pristopa ‘aktivnih opazovalcev’« premišlja potencial,
izzive in omejitve pristopa aktivnih opazovalcev kot celovitega »orodja«
za preprečevanje spolnega nadlegovanja v šolah ter premišlja o izzivih spo-
padanja s spolnim nadlegovanjem v kontekstu slovenskih srednjih šol. V
članku »Digitalno nasilje v perspektivi medijskih študij: pomen medijske
potrošnje in vsakdanjega življenja mladih« Dejan Jontes in Tanja Oblak
Črnič analizirata izkušnje in percepcije mladih z grožnjami in nasiljem
v digitalnih okoljih. Kakor izpostavljata avtorja, njuna razprava – v na-
sprotju z večino sorodnih študij, ki se pogosteje osredotočajo na mlajše
otroke – »opozarja na dve alternativni raziskovalni perspektivi: prvič, da
je treba raziskovanje spletnih tveganj razširiti na ostale starostne skupine
6
izrazito izstopa nasilje, ki so ga mladi lahko deležni preko interakcij s sve-
tovnim spletom.
Pričujoča tematska številka revije Šolsko polje z naslovom »Nasilje,
šola, družba« tematizira širši kontekst problematike nasilja na teoretični
ravni in na ravni javnih politik ter pedagoške prakse, s prispevki v dveh po-
vezanih zaporednih številkah. Uvodni prispevek v prvo, teoretično razpra-
vo Robija Krofliča »Koncepti odzivanja na nasilje med ničelno tolerance
in restorativnostjo« opozori na problematičnost praktične rabe sredstev
politike ničelne tolerance do nasilja v inkluzivni šoli in na resno alternati-
vo dilemi »ali stroga kazen ali tretmajsko-terapevtska obravnava« v ide-
jah restorativne pravičnosti in restorativnih vzgojno-disciplinskih pristo-
pov. Članek Ingrid Kodelja »Nasilje – poskus opredelitve in upravičenja«
opozori na teoretično kompleksnost vprašanj o nasilju, njegovi definici-
ji in upravičenju. V njem obravnava dva glavna pristopa k razumevanju in
definiranju nasilja, ki jima kot alternativo postavi Bufacchijevo definici-
jo nasilja kot kršitve integritete. Sklepni del prispevka obravnava vpraša-
nje moralne upravičenosti nasilja. V intervjuju »Nasilje in družbena (ne)
pravičnost« Vittorio Bufacchi podrobneje predstavi prepletenost vsaj na-
videz nepovezanih problemov, in sicer nasilja in družbene (ne)pravično-
sti. Članek Ajde Šulc in Aleša Bučarja Ručmana »Šola in medvrstniško
nasilje v Sloveniji: raziskovalni pristopi, metode in metaanaliza doseda-
njega raziskovanja v Sloveniji« se ukvarja z vprašanjem medvrstniškega
nasilja in njegovim raziskovanjem v Sloveniji. Avtorja v izhodišču pred-
stavita kompleksnost analiziranega pojava in njegove pojavne oblike. Kot
posebno obliko izpostavljata tudi kibernetsko medvrstniško nasilje, ki je v
Sloveniji izrazito neraziskano. Kakor opozarjata avtorja, »[h]eterogenost
vključenih raziskav dokazuje metodološko in vsebinsko nekonsistentnost
raziskovanja medvrstniškega nasilja pri nas in narekuje potrebo po siste-
matičnem, celostnem in longitudinalnem raziskovanju medvrstniškega
nasilja«. Članek Vlaste Jalušič »Spolno nadlegovanje v šolah: lekcije, po-
tencial in omejitve pristopa ‘aktivnih opazovalcev’« premišlja potencial,
izzive in omejitve pristopa aktivnih opazovalcev kot celovitega »orodja«
za preprečevanje spolnega nadlegovanja v šolah ter premišlja o izzivih spo-
padanja s spolnim nadlegovanjem v kontekstu slovenskih srednjih šol. V
članku »Digitalno nasilje v perspektivi medijskih študij: pomen medijske
potrošnje in vsakdanjega življenja mladih« Dejan Jontes in Tanja Oblak
Črnič analizirata izkušnje in percepcije mladih z grožnjami in nasiljem
v digitalnih okoljih. Kakor izpostavljata avtorja, njuna razprava – v na-
sprotju z večino sorodnih študij, ki se pogosteje osredotočajo na mlajše
otroke – »opozarja na dve alternativni raziskovalni perspektivi: prvič, da
je treba raziskovanje spletnih tveganj razširiti na ostale starostne skupine
6
