Page 15 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 15
dgovor 15
Polona Kelava
Neformalno učenje? Neformalno izobraževanje? Neformalno
znanje! Tema te znanstvene monografije je široka. Avtorji so
antropologi, sociologi, filozofi, pedagogi, andragogi, zgodovi-
narji pedagogike in šolstva, zato vsebina posega na med seboj na prvi
pogled zelo oddaljena področja, ravno to pa gradi nova spoznanja o ne-
formalnem učenju, izobraževanju in nenazadnje znanju ter nudi podla-
go za nadaljnje razmišljanje o teh temah.
Od zgodovinskega pregleda o pomenu neformalno pridobljenega
znanja od antike do 16. stoletja v uvodnem članku preko vprašanj eman-
cipatoričnosti neformalnega izobraževanja in povezanosti neformalne-
ga učenja z dialogom se pomudimo ob informalnem pridobivanju znanj
v različnih diskurzih ter ob vlogi formalnega in neformalnega znanja v
»postopkih« antiintelektualizma. Po učiteljih v neformalnem izobra-
ževanju pa se zadnji trije prispevki v monografiji ukvarjajo s priznava-
njem neformalno pridobljenega znanja v poklicnem in strokovnem izo-
braževanju in izobraževanju odraslih s treh različnih perspektiv.
Monografija je nastala kot eden izmed produktov temeljnega pro-
jekta Antropološki vidiki neformalnega pridobivanja znanj (2011–
2014). Prvotni vodja projekta je bil zdaj žal pokojni dr. Janez Kolenc
Gregorič, zato si izposodimo vprašanja, ki si jih je na to temo zastavil s
soavtorico njegovega prispevka:
»V kakšnih okoliščinah in v okviru katere vrste šole se lahko razvije spo-
znavna (kognitivna) misel, tj. misel kot živa akcija in ne kot prazna reproduk-
cija znanega? Kakšne osnovne zahteve morajo biti izpolnjene, da se miselni
zastavek premakne z mesta in da se misel sproži? Kako delujejo in učinkuje-
Polona Kelava
Neformalno učenje? Neformalno izobraževanje? Neformalno
znanje! Tema te znanstvene monografije je široka. Avtorji so
antropologi, sociologi, filozofi, pedagogi, andragogi, zgodovi-
narji pedagogike in šolstva, zato vsebina posega na med seboj na prvi
pogled zelo oddaljena področja, ravno to pa gradi nova spoznanja o ne-
formalnem učenju, izobraževanju in nenazadnje znanju ter nudi podla-
go za nadaljnje razmišljanje o teh temah.
Od zgodovinskega pregleda o pomenu neformalno pridobljenega
znanja od antike do 16. stoletja v uvodnem članku preko vprašanj eman-
cipatoričnosti neformalnega izobraževanja in povezanosti neformalne-
ga učenja z dialogom se pomudimo ob informalnem pridobivanju znanj
v različnih diskurzih ter ob vlogi formalnega in neformalnega znanja v
»postopkih« antiintelektualizma. Po učiteljih v neformalnem izobra-
ževanju pa se zadnji trije prispevki v monografiji ukvarjajo s priznava-
njem neformalno pridobljenega znanja v poklicnem in strokovnem izo-
braževanju in izobraževanju odraslih s treh različnih perspektiv.
Monografija je nastala kot eden izmed produktov temeljnega pro-
jekta Antropološki vidiki neformalnega pridobivanja znanj (2011–
2014). Prvotni vodja projekta je bil zdaj žal pokojni dr. Janez Kolenc
Gregorič, zato si izposodimo vprašanja, ki si jih je na to temo zastavil s
soavtorico njegovega prispevka:
»V kakšnih okoliščinah in v okviru katere vrste šole se lahko razvije spo-
znavna (kognitivna) misel, tj. misel kot živa akcija in ne kot prazna reproduk-
cija znanega? Kakšne osnovne zahteve morajo biti izpolnjene, da se miselni
zastavek premakne z mesta in da se misel sproži? Kako delujejo in učinkuje-
