Page 13 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 13
Uvod
Mitja Sardoč
Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju (kot tudi raziskovanje nasploh)
je v zadnjih nekaj desetletjih postalo osrednji katalizator sprememb in vir
najpomembnejši inovacij. Kot redni spremljevalec šolskih reform ter osta-
lih sistemskih sprememb na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja ostaja raz-
iskovanje (tako v Sloveniji kakor tudi ostalih razvitih državah) ključen de-
javnik procesa zagotavljanja kakovosti. Vse večja vpetost raziskovanja t. i.
»šolskega polja« v mednarodni prostor hkrati potrjuje teoretično upraviče-
nost in praktično nujnost sistematičnega in kontinuiranega raziskovanja,
ki presega okvire posameznih znanstvenih disciplin.
Sočasno z njegovo osrednjo »sistemsko« vlogo tako v procesu vzgoje
in izobraževanja kot tudi v družbi nasploh je posebna pozornost snovalcev
politik ter širše strokovne javnosti in samih raziskovalcev namenjena tudi
problematiki etične ozaveščenosti. Povečana senzibilnost za družbeno od-
govornost znanosti ter s tem povezana prizadevanja, so v ospredje postavi-
la etično razsežnost raziskovalnega dela. Horizont mišljenja (in razumeva-
nja) problematike raziskovanja v vzgoji in izobraževanju tako ni več ujet v
diskurz politične korektnosti, ki nekatere izmed temeljnih problemov, izzi-
vov in dilem – tudi zaradi svoje enoznačne retorike – v veliki meri zaobide.
Na podlagi uspešne izvedbe 1. nacionalne konference ‘Raziskovanje v
vzgoji in izobraževanju danes?’ sta Pedagoški inštitut ter Slovensko društvo
raziskovalcev na področju edukacije organizirala 2. nacionalno znanstveno
konferenco z naslovom ‘Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju’, ki je pote-
13
Mitja Sardoč
Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju (kot tudi raziskovanje nasploh)
je v zadnjih nekaj desetletjih postalo osrednji katalizator sprememb in vir
najpomembnejši inovacij. Kot redni spremljevalec šolskih reform ter osta-
lih sistemskih sprememb na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja ostaja raz-
iskovanje (tako v Sloveniji kakor tudi ostalih razvitih državah) ključen de-
javnik procesa zagotavljanja kakovosti. Vse večja vpetost raziskovanja t. i.
»šolskega polja« v mednarodni prostor hkrati potrjuje teoretično upraviče-
nost in praktično nujnost sistematičnega in kontinuiranega raziskovanja,
ki presega okvire posameznih znanstvenih disciplin.
Sočasno z njegovo osrednjo »sistemsko« vlogo tako v procesu vzgoje
in izobraževanja kot tudi v družbi nasploh je posebna pozornost snovalcev
politik ter širše strokovne javnosti in samih raziskovalcev namenjena tudi
problematiki etične ozaveščenosti. Povečana senzibilnost za družbeno od-
govornost znanosti ter s tem povezana prizadevanja, so v ospredje postavi-
la etično razsežnost raziskovalnega dela. Horizont mišljenja (in razumeva-
nja) problematike raziskovanja v vzgoji in izobraževanju tako ni več ujet v
diskurz politične korektnosti, ki nekatere izmed temeljnih problemov, izzi-
vov in dilem – tudi zaradi svoje enoznačne retorike – v veliki meri zaobide.
Na podlagi uspešne izvedbe 1. nacionalne konference ‘Raziskovanje v
vzgoji in izobraževanju danes?’ sta Pedagoški inštitut ter Slovensko društvo
raziskovalcev na področju edukacije organizirala 2. nacionalno znanstveno
konferenco z naslovom ‘Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju’, ki je pote-
13
