Page 9 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč

Etika in šola

Marjan Šimenc in Mitja Sardoč

Tematika etike za sodobni šolski prostor predstavlja nenehni izziv,
na katerega je mogoče odgovarjati predvsem z neprestano refleksi­
jo. Razloga za ta položaj sta vsaj dva. Na eni strani za sodobne druž­
be velja specifično nelagodje v odnos do morale.

Richard Sennett viru tega nelagodja pravi korozija značaja v sodob­
nem kapitalizmu. S tem meri na imperativ fleksibilnosti, ki ga sodobne
družbe nalagajo posamezniku. Imperativ zahteva: »Vse življenje se iz­
obražuj, pripravi se na to, da boš večkrat v življenju zamenjal službo. Uspo­
sobi se, da se boš lahko prilagajal različnim zahtevam delovnega mesta …«
Fleksibilnost in prilagodljivost sta danes predstavljeni kot cilj, h kateremu
se teži, kot vrlini, ki sta tako pomembni, da sta uvrščeni med zapisane cilj­e
izobraževalnega sistema. Po drugi strani pa se v medosebnih odnosih pri­
čakuje zavezanost, držanje besede, vztrajanje, pričakuje se, da se oseba gle­
de svojih temeljnih zavez ne bo spremenila. Na ravni skupnosti se priča­
kuje podobno nefleksibilnost: glede temeljnih načel skupnega življenj­a se
pričakuje pripravljenost zavzemati se zanj, fleksibilnost pa se tu poimenu­
je nenačelnost, oportunizem. Francis Fukuyama to poimenuje velika dis­
rupcija v modele družbenega življenja industrializiranega sveta, ki je na
eni strani povezana z ekonomsko modernizacijo, po drugi pa z vrsto indi­
katorjev, kot so zlom nuklearne družine, razporoke, otroci, rojeni nepo­
ročenim staršem, kriminal, zlorabe otrok, alkoholizem in zloraba drog.
John Hendry temu pravi domnevni kolaps moralne avtoritete. Socialna
statistika po njegovem mnenju ne podpira Fukuyamove teze, da imamo
opravka s kolapsom moralnih vrednot. Podatki pa napeljujejo k tezi, da so
omajane tradicionalne moralne avtoritete in institucije, povezane z njo, s

7