Page 11 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 11
m. šimenc in m. sardoč ■ etika in šola
Grušovnik izpeljuje, da se je moralna vzgoja v postindustrijskih
družbah odvrnila od reprodukcije družbenih norm h konstrukciji avto
nomnega subjekta, vendar raziskave opozarjajo, da odločanje ne izvaja
sebi transparentni subjekt, saj kognitivni procesi, ki niso neposredno do
stopni zavesti, na primer moralna hipokrizija in samoprevara, pomemb
no vplivajo na moralno presojanje. Iz tega pa sledi, da bi morala moralna
vzgoja vključevati tudi poznavanje procesov, ki od znotraj omejujejo kri
tičnost in racionalnost subjekta morale.
Kodelja se v svojem prispevku ukvarja z opredelitvijo etike edukacij
skega raziskovanja, posebno pozornost pa nameni dvema vprašanjema, ki
sta zanjo posebej pomembna: vprašanje informiranega soglasja in vpraša
nje svobode objavljanja. Pri prvem je izstopajoča težava pri raziskavah, ki
vključujejo mladoletnike, pri drugem pa vplivi ekonomskih interesov in
moralnih dolžnosti na svobodo znanstvenikov.
Sardoč v svojem prispevku analizira nekatere izmed zapostavljenih
ali celo spregledanih razsežnosti talentov (ter s tem povezano problemati
ko nadarjenosti). Poseben poudarek nameni sami anatomiji pojma talen
ta kot osnovni predpostavki načela »odprtosti vseh družbenih položajev
talentom«. V sklepnem delu opozori na dva izmed temeljnih problemov,
ki postavljata pod vprašaj koherentnost egalitarnega pojmovanja družbe
ne (ne)enakosti.
Teršek pa analizira procese, ki so pripeljali do tega, da so se univerze
podredile neoliberalni logiki trgov, univerzitetni delavci postali »sužnji
zrobotizirane tehnokratske razčlovečenosti« in se odpovedali svoji bistve
ni nalogi, oblikovanju kritičnih državljanov.
To številko revije Šolsko polje pa zaključujejo trije članki v razdel
ku Razprave.
9
Grušovnik izpeljuje, da se je moralna vzgoja v postindustrijskih
družbah odvrnila od reprodukcije družbenih norm h konstrukciji avto
nomnega subjekta, vendar raziskave opozarjajo, da odločanje ne izvaja
sebi transparentni subjekt, saj kognitivni procesi, ki niso neposredno do
stopni zavesti, na primer moralna hipokrizija in samoprevara, pomemb
no vplivajo na moralno presojanje. Iz tega pa sledi, da bi morala moralna
vzgoja vključevati tudi poznavanje procesov, ki od znotraj omejujejo kri
tičnost in racionalnost subjekta morale.
Kodelja se v svojem prispevku ukvarja z opredelitvijo etike edukacij
skega raziskovanja, posebno pozornost pa nameni dvema vprašanjema, ki
sta zanjo posebej pomembna: vprašanje informiranega soglasja in vpraša
nje svobode objavljanja. Pri prvem je izstopajoča težava pri raziskavah, ki
vključujejo mladoletnike, pri drugem pa vplivi ekonomskih interesov in
moralnih dolžnosti na svobodo znanstvenikov.
Sardoč v svojem prispevku analizira nekatere izmed zapostavljenih
ali celo spregledanih razsežnosti talentov (ter s tem povezano problemati
ko nadarjenosti). Poseben poudarek nameni sami anatomiji pojma talen
ta kot osnovni predpostavki načela »odprtosti vseh družbenih položajev
talentom«. V sklepnem delu opozori na dva izmed temeljnih problemov,
ki postavljata pod vprašaj koherentnost egalitarnega pojmovanja družbe
ne (ne)enakosti.
Teršek pa analizira procese, ki so pripeljali do tega, da so se univerze
podredile neoliberalni logiki trgov, univerzitetni delavci postali »sužnji
zrobotizirane tehnokratske razčlovečenosti« in se odpovedali svoji bistve
ni nalogi, oblikovanju kritičnih državljanov.
To številko revije Šolsko polje pa zaključujejo trije članki v razdel
ku Razprave.
9
