Page 7 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 7
Dodatki k paradigmi raziskovanja vzgoje
in izobraževanja
Valerija Vendramin
Aktualna številka Šolskega polja prinaša zgolj na prvi pogled različ
ne poudarke k razmisleku o vzgoji in izobraževanju danes. Skupni
imenovalec – če to denimo nekako predpostavlja format te revije
– pa je konceptualni: avtorji in avtorice z različnih perspektiv tematizira
jo področja, ki so velikega pomena za razumevanje (in razvoj) šolskega pol
ja. Kot je dejal Michael Apple (čigar slovensko knjigo – zbornik na koncu
te številke recenzira Darko Štrajn; morda je zato z njim tudi primerno pri
četi): Nujno je vzpostavljati in ohranjati tesne povezave med teoretičnimi
in kritičnimi diskurzi, delom, ki je tako konceptualno kot tudi empirično,
saj kritične raziskave izobraževanja, politike in prakse zahtevajo temeljni
poseg v zdrav razum, ki omejuje načine, na katere mislimo, oziroma terjajo
nenehno prevpraševanje obstoječih koordinat in diskurzivnega terena, na
katerem smo v danem sociozgodovinskem trenutku (Apple, 2004: str. 14).
Številko začenjamo s prispevkom Darka Štrajna »Šestdeseta leta
dvajsetega stoletja in izobraževanje«, ki gleda »nazaj«, reflektira pretek
le dogodke, a misli »naprej« in preiskuje domnevno emancipacijske
učinke po koncu intenzivnih dogajanj v šestdesetih letih prejšnjega sto
letja s pogledom, uprtim v današnji čas neoliberalizma. Sledi prispevek
Urške Štremfel »Zgodnje opuščanje izobraževanja kot sodoben javno
politični problem«, kjer je v središču edukacijsko in politološko znan
stveno relevanten razmislek o nenevtralnosti javnopolitičnih problemov
oziroma njihovi družbeni in politični pogojenosti s poudarkom na zgod
njem opuščanju izobraževanja in rešitvah za to v kontekstu držav članic
EU. Sledi prispevek Igorja Bijukliča z naslovom »Družbeni inženiring,
znanstveni management in ideje o upravljanju komunikacije«. Avtor
5
in izobraževanja
Valerija Vendramin
Aktualna številka Šolskega polja prinaša zgolj na prvi pogled različ
ne poudarke k razmisleku o vzgoji in izobraževanju danes. Skupni
imenovalec – če to denimo nekako predpostavlja format te revije
– pa je konceptualni: avtorji in avtorice z različnih perspektiv tematizira
jo področja, ki so velikega pomena za razumevanje (in razvoj) šolskega pol
ja. Kot je dejal Michael Apple (čigar slovensko knjigo – zbornik na koncu
te številke recenzira Darko Štrajn; morda je zato z njim tudi primerno pri
četi): Nujno je vzpostavljati in ohranjati tesne povezave med teoretičnimi
in kritičnimi diskurzi, delom, ki je tako konceptualno kot tudi empirično,
saj kritične raziskave izobraževanja, politike in prakse zahtevajo temeljni
poseg v zdrav razum, ki omejuje načine, na katere mislimo, oziroma terjajo
nenehno prevpraševanje obstoječih koordinat in diskurzivnega terena, na
katerem smo v danem sociozgodovinskem trenutku (Apple, 2004: str. 14).
Številko začenjamo s prispevkom Darka Štrajna »Šestdeseta leta
dvajsetega stoletja in izobraževanje«, ki gleda »nazaj«, reflektira pretek
le dogodke, a misli »naprej« in preiskuje domnevno emancipacijske
učinke po koncu intenzivnih dogajanj v šestdesetih letih prejšnjega sto
letja s pogledom, uprtim v današnji čas neoliberalizma. Sledi prispevek
Urške Štremfel »Zgodnje opuščanje izobraževanja kot sodoben javno
politični problem«, kjer je v središču edukacijsko in politološko znan
stveno relevanten razmislek o nenevtralnosti javnopolitičnih problemov
oziroma njihovi družbeni in politični pogojenosti s poudarkom na zgod
njem opuščanju izobraževanja in rešitvah za to v kontekstu držav članic
EU. Sledi prispevek Igorja Bijukliča z naslovom »Družbeni inženiring,
znanstveni management in ideje o upravljanju komunikacije«. Avtor
5
