Page 8 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 8
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
obravnava nekatere vidike družbenega inženiringa, ki ga predstavi kot pa
radigmo: v tej sta nadzor človeških dejavnosti in tehnizacija medčloveških
razmerij vse bolj razumljena kot pogoj učinkovitega potekanja družbenih
procesov in splošnega blagostanja.
Prispevek Ane Mladenović z naslovom »Conceptualising post
feminism: Transtemporal interaction as a bridge between history and
ethics« obravnava danes nadvse aktualno tematiko razumevanja post
feminizma. Avtorica s potrebnim razumevanjem feministične zgodovi
ne, ki ni le premočrtni razvoj evolucijskih faz, vpelje koncept čezčasov
ne interakcije, ki omogoča tako kritično obravnavo postfeminizma kot
tudi razmislek o prihodnosti feminističnih posegov v edukacijo. Sledi
moj (tj. Valerije Vendramin) prispevek »Celebrities, Empowerment,
Consumerism #FeminismForChildren«, v katerem razmišljam o neka
terih prevladujočih momentih, ki v zadnjem času definirajo »femini
zem« (v narekovajih, saj ga v tem okviru razumem kot depolitiziranega)
s prepoznavno postfeministično noto in dvema sidriščema: zvezdnice
kot feministke in potrošništvo.
Igor Ž. Žagar v prispevku »Between Fallacies and More Fallacies?«
obravnava, kot sam pravi, »eno samo temeljno vprašanje«. To je: na
k akšni konceptualni osnovi se odločimo, ali gre za napako v sklepanju in
argumentaciji ali ne. Pri tem se pri svojem razmisleku opira na dela J. L.
Austina in C. L. Hamblina, stališča pa ilustrira s številnimi primeri. Janja
Žmavc se v »Quot linguas calles ... nekaj opomb k raznojezični perspek
tivi v vzgoji in izobraževanju« osredotoča na retorično analizo projekta
Jeziki štejejo in ob tem predstavi izhodišča za premislek o vlogi in pome
nu razvijanja raznojezične in raznokulturne zmožnosti v sodobnosti vzgo
je in izobraževanja.
Ta del številke zaključuje članek Maše Vidmar, Manje Veldin, Maje
Škrubej Novak in Lucie Milent z naslovom »Ključni izzivi pri obrav
navi avtizma v predšolski vzgoji – primer Slovenije«. V njem avtorice
skozi evropski projekt »Zgodnja pozornost inkluziji otrok z motnjami
avtističnega spektra v predšolsko vzgojo in varstvo« (ETTECEC) pred
stavijo situacijo v Sloveniji na primeru dveh vrtcev, poskušajo opredeli
ti ključne izzive in predlagati rešitve oziroma smernice za usposabljanje
vzgojiteljic.
Osnovno linijo gre torej razumeti ne v smislu heterogenosti ali ho
mogenosti, pač pa kot nadaljnje odpiranje prostorov razmisleka v vzgo
ji in izobraževanju ter kot konceptualne prispevke, ki bodo vodili k še
več razprave in – kot rečeno na začetku – razgradnji zdravorazumskih
okvirov, v katere se trudimo biti ne-ujete in ne-ujeti. Z razpravo torej
nadaljujemo!
6
obravnava nekatere vidike družbenega inženiringa, ki ga predstavi kot pa
radigmo: v tej sta nadzor človeških dejavnosti in tehnizacija medčloveških
razmerij vse bolj razumljena kot pogoj učinkovitega potekanja družbenih
procesov in splošnega blagostanja.
Prispevek Ane Mladenović z naslovom »Conceptualising post
feminism: Transtemporal interaction as a bridge between history and
ethics« obravnava danes nadvse aktualno tematiko razumevanja post
feminizma. Avtorica s potrebnim razumevanjem feministične zgodovi
ne, ki ni le premočrtni razvoj evolucijskih faz, vpelje koncept čezčasov
ne interakcije, ki omogoča tako kritično obravnavo postfeminizma kot
tudi razmislek o prihodnosti feminističnih posegov v edukacijo. Sledi
moj (tj. Valerije Vendramin) prispevek »Celebrities, Empowerment,
Consumerism #FeminismForChildren«, v katerem razmišljam o neka
terih prevladujočih momentih, ki v zadnjem času definirajo »femini
zem« (v narekovajih, saj ga v tem okviru razumem kot depolitiziranega)
s prepoznavno postfeministično noto in dvema sidriščema: zvezdnice
kot feministke in potrošništvo.
Igor Ž. Žagar v prispevku »Between Fallacies and More Fallacies?«
obravnava, kot sam pravi, »eno samo temeljno vprašanje«. To je: na
k akšni konceptualni osnovi se odločimo, ali gre za napako v sklepanju in
argumentaciji ali ne. Pri tem se pri svojem razmisleku opira na dela J. L.
Austina in C. L. Hamblina, stališča pa ilustrira s številnimi primeri. Janja
Žmavc se v »Quot linguas calles ... nekaj opomb k raznojezični perspek
tivi v vzgoji in izobraževanju« osredotoča na retorično analizo projekta
Jeziki štejejo in ob tem predstavi izhodišča za premislek o vlogi in pome
nu razvijanja raznojezične in raznokulturne zmožnosti v sodobnosti vzgo
je in izobraževanja.
Ta del številke zaključuje članek Maše Vidmar, Manje Veldin, Maje
Škrubej Novak in Lucie Milent z naslovom »Ključni izzivi pri obrav
navi avtizma v predšolski vzgoji – primer Slovenije«. V njem avtorice
skozi evropski projekt »Zgodnja pozornost inkluziji otrok z motnjami
avtističnega spektra v predšolsko vzgojo in varstvo« (ETTECEC) pred
stavijo situacijo v Sloveniji na primeru dveh vrtcev, poskušajo opredeli
ti ključne izzive in predlagati rešitve oziroma smernice za usposabljanje
vzgojiteljic.
Osnovno linijo gre torej razumeti ne v smislu heterogenosti ali ho
mogenosti, pač pa kot nadaljnje odpiranje prostorov razmisleka v vzgo
ji in izobraževanju ter kot konceptualne prispevke, ki bodo vodili k še
več razprave in – kot rečeno na začetku – razgradnji zdravorazumskih
okvirov, v katere se trudimo biti ne-ujete in ne-ujeti. Z razpravo torej
nadaljujemo!
6
