Page 11 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 11
d: soočenje z
mediji in spletom
pornoseksualnih in
drugih konstrukcij
nasilja
Reprezentacije/konstrukcije spolov v medijih so danes izjemno kon-
tradiktorne: izrazi kot »girl power« so postavljeni ob bok poroči-
lom o »epidemičnih« razsežnostih anoreksije, tabloidna poročila o posil-
stvih so objavljena poleg oglasov za vroče linije ipd. Po eni strani so femini-
stične ideje vstopile (ali pa vsaj vstopajo – vprašanje je sicer, v kakšni obli-
ki) v sodobni zdravi razum,1 po drugi še vedno obstajajo predvidljivi vzor-
ci seksizma (ali retroseksizma, kot je to poimenovala I. Whelehan (nav. po
Gill, 2007: 1)), da nekakšne renaturalizacije spolne razlike, ki se kaže deni-
mo v popolnoma ločenih univerzumih »zanjo« (življenjski slog, kuhanje
…) in »zanj« (šport, politika …) (Gill, 2007: 35), niti ne omenjava. Različ-
na politična vprašanja, povezana s feminizmom, so sedaj priznana, za neka-
tere so se tudi poiskale (bolj ali manj) ustrezne rešitve, kar pogosto pripelje
do ugotovitve, da sodobna kultura ne potrebuje feminizma oz. da je čas za
postfeminizem.2 A prav ta opustitev oz. zanikanje nujnosti ali smiselnosti
feminizma omogoča subtilno oživitev spolnih neenakosti, ki jih je mogoče
1 J. Wicke (nav. po Gill, 2007: 40) govori o »celebrity feminism«, ki je začel »cveteti« z upadan-
jem ženskega gibanja in je ustoličil feministke, ki so jim naklonjeni mediji, kot sta N. Klein in C.
Paglia, ki krožita po ameriških televizijskih postajah ter razpravljata o feminističnih temah (in
hkrati seveda tudi promovirata svoje knjige).
2 Izraz »postfeminizem« sicer označuje vsaj dve nasprotni stvari: popoln prelom s prejšnjim
stanjem (torej feminizmom kot odzivom na opresivna razmerja) ali pa proces sprememb in kon-
ceptualnih premikov. A. Brooks vidi to opozicijo tudi kot opozicijo med popularno interpretaci-
jo postfeminizma in interpretacijo feministične akademske skupnosti (Brooks, 1997: 1, in nasl.).
Nasprotno pa Coppock et al. pojem razumejo zgolj v prvem pomenu, kot del »backlasha« (izraz
S. Faludi) proti ženskam in feminizmu, ki se je začel uveljavljati v devetdesetih letih prejšnjega
stoletja (1995: 3, in nasl.). Izraz se sicer pojavlja že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kot ozna-
ka za (domnevno) uspešen boj žensk za enakost (L. Alice, nav. po Brooks, 1997: 2).
mediji in spletom
pornoseksualnih in
drugih konstrukcij
nasilja
Reprezentacije/konstrukcije spolov v medijih so danes izjemno kon-
tradiktorne: izrazi kot »girl power« so postavljeni ob bok poroči-
lom o »epidemičnih« razsežnostih anoreksije, tabloidna poročila o posil-
stvih so objavljena poleg oglasov za vroče linije ipd. Po eni strani so femini-
stične ideje vstopile (ali pa vsaj vstopajo – vprašanje je sicer, v kakšni obli-
ki) v sodobni zdravi razum,1 po drugi še vedno obstajajo predvidljivi vzor-
ci seksizma (ali retroseksizma, kot je to poimenovala I. Whelehan (nav. po
Gill, 2007: 1)), da nekakšne renaturalizacije spolne razlike, ki se kaže deni-
mo v popolnoma ločenih univerzumih »zanjo« (življenjski slog, kuhanje
…) in »zanj« (šport, politika …) (Gill, 2007: 35), niti ne omenjava. Različ-
na politična vprašanja, povezana s feminizmom, so sedaj priznana, za neka-
tere so se tudi poiskale (bolj ali manj) ustrezne rešitve, kar pogosto pripelje
do ugotovitve, da sodobna kultura ne potrebuje feminizma oz. da je čas za
postfeminizem.2 A prav ta opustitev oz. zanikanje nujnosti ali smiselnosti
feminizma omogoča subtilno oživitev spolnih neenakosti, ki jih je mogoče
1 J. Wicke (nav. po Gill, 2007: 40) govori o »celebrity feminism«, ki je začel »cveteti« z upadan-
jem ženskega gibanja in je ustoličil feministke, ki so jim naklonjeni mediji, kot sta N. Klein in C.
Paglia, ki krožita po ameriških televizijskih postajah ter razpravljata o feminističnih temah (in
hkrati seveda tudi promovirata svoje knjige).
2 Izraz »postfeminizem« sicer označuje vsaj dve nasprotni stvari: popoln prelom s prejšnjim
stanjem (torej feminizmom kot odzivom na opresivna razmerja) ali pa proces sprememb in kon-
ceptualnih premikov. A. Brooks vidi to opozicijo tudi kot opozicijo med popularno interpretaci-
jo postfeminizma in interpretacijo feministične akademske skupnosti (Brooks, 1997: 1, in nasl.).
Nasprotno pa Coppock et al. pojem razumejo zgolj v prvem pomenu, kot del »backlasha« (izraz
S. Faludi) proti ženskam in feminizmu, ki se je začel uveljavljati v devetdesetih letih prejšnjega
stoletja (1995: 3, in nasl.). Izraz se sicer pojavlja že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kot ozna-
ka za (domnevno) uspešen boj žensk za enakost (L. Alice, nav. po Brooks, 1997: 2).
