Page 9 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 9
dgovor
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije – tema je kompleksna in
podvržena zdravorazumskemu pojmovanju, ki onemogoča kritičen
razmislek in utrjuje tradicionalistična pojmovanja tako v navezavi na vsebi-
ne, ki zadevajo konstrukcije spolov in spolnosti, kot družbo, kulturo in na-
ravo. »Univerzalne« in splošno znane resnice je še posebej težko razgraditi
na področjih, kjer je odsotnost ustreznih razmislekov še posebej pomemb-
na (in pomenljiva!). Kot tako področje sva izpostavili vzgojo in izobraževa-
nje, razmisleke pa gradiva s pomočjo epistemoloških, metodoloških in etič-
nih intervencij ter odpirava in teoretsko povezujeva različna aktualna po-
lja in problematike, ki bodo prav zaradi svoje aktualnosti – v sodobnosti –
morda lahko ustrezno in natančno mišljena šele za nazaj. To pa ne pomeni,
da jih ne moremo oz. da jih nismo zavezane misliti skozi obstoječe teoret-
ske aparate, tokove, koncepte in kategorije. Sami sva zavezani predvsem fe-
ministični teoriji, skupaj, seveda, z njeno dediščino različnih glasov.
Ne glede na pluralnost feminističnih refleksij pa je vendarle možno
opredeliti skupna mesta, navsezadnje gre praviloma prav za konceptualiza-
cijo (ali pač dekonceptualizacijo) spolov, ki jo sami izpostavljava že v naslo-
vu. Poleg tega skupnega tematskega izhodišča je druga raven povezovanja
epistemološkega značaja; če tole zapiševa nekoliko manj ortodoksno, gre za
kritičen odnos do strukturnih razmerij, ki dominantno opredeljujejo, do-
ločajo spol. Seksualnost in nasilje, kot diskurz in obenem – ali kar vključu-
joč – vsakdanja praksa, pa sta za vzdrževanje neenakih družbenih razme-
rij kar največjega pomena. Približno takšna je bila najina refleksija tudi, ko
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije – tema je kompleksna in
podvržena zdravorazumskemu pojmovanju, ki onemogoča kritičen
razmislek in utrjuje tradicionalistična pojmovanja tako v navezavi na vsebi-
ne, ki zadevajo konstrukcije spolov in spolnosti, kot družbo, kulturo in na-
ravo. »Univerzalne« in splošno znane resnice je še posebej težko razgraditi
na področjih, kjer je odsotnost ustreznih razmislekov še posebej pomemb-
na (in pomenljiva!). Kot tako področje sva izpostavili vzgojo in izobraževa-
nje, razmisleke pa gradiva s pomočjo epistemoloških, metodoloških in etič-
nih intervencij ter odpirava in teoretsko povezujeva različna aktualna po-
lja in problematike, ki bodo prav zaradi svoje aktualnosti – v sodobnosti –
morda lahko ustrezno in natančno mišljena šele za nazaj. To pa ne pomeni,
da jih ne moremo oz. da jih nismo zavezane misliti skozi obstoječe teoret-
ske aparate, tokove, koncepte in kategorije. Sami sva zavezani predvsem fe-
ministični teoriji, skupaj, seveda, z njeno dediščino različnih glasov.
Ne glede na pluralnost feminističnih refleksij pa je vendarle možno
opredeliti skupna mesta, navsezadnje gre praviloma prav za konceptualiza-
cijo (ali pač dekonceptualizacijo) spolov, ki jo sami izpostavljava že v naslo-
vu. Poleg tega skupnega tematskega izhodišča je druga raven povezovanja
epistemološkega značaja; če tole zapiševa nekoliko manj ortodoksno, gre za
kritičen odnos do strukturnih razmerij, ki dominantno opredeljujejo, do-
ločajo spol. Seksualnost in nasilje, kot diskurz in obenem – ali kar vključu-
joč – vsakdanja praksa, pa sta za vzdrževanje neenakih družbenih razme-
rij kar največjega pomena. Približno takšna je bila najina refleksija tudi, ko
