Page 13 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 13
uredniški uvod 13
šča v to, kar tu imenujemo pedagoški diskurz: bolj ali manj nekritičen
spoj sodobne evropske izobraževalne retorike z aktualnimi pedagoškimi
in psihološkimi koncepcijami poučevanja. Ta diskurz v glavnem pred-
stavlja glas stroke in pomembno vpliva na izobraževalno politiko. A ne
gre le za šolsko zakonodajo in pravilnike. Sooblikuje tudi proces formi-
ranja novega učiteljskega kadra in drugih pedagoških delavcev, prek se-
minarjev in delavnic pa dosega obstoječe učiteljstvo.
Eden ključnih razlogov za njegovo problematizacijo je prevladujo-
ča pojmovna pomanjkljivost. Večina pojmov in konceptov, ki se promo-
virajo kot paradni konji novih izobraževalnih smernic, je nejasno opre-
deljenih in nedomišljenih. »Ribarjenje v kalnem« ustrezno opiše ve-
čino tovrstnih teoretizacij, ki pri tem ostajajo bolj ali manj brez vsakr-
šnega kritičnega pretresa. Pedagoški diskurz je bistveno zaznamovan s
pomanjkanjem kritične refleksije lastnih konceptov. Kakršenkoli po-
gled, ki bi skušal lastno početje premotriti z nekaj distance, skoraj v ce-
loti umanjka. Pomanjkanje širše družbene kontekstualizacije lastne po-
zicije in odsotnost premisleka lastnih ideoloških elementov imata ob še
tako zavzetem trudu za uvajanje pozitivnih sprememb zato nehote moč-
ne negativne učinke.
Poskus izpostaviti »drugo« pedagoškega diskurza zahteva pred-
vsem obravnavo in problematizacijo samega diskurza. Pričujoča zastavi-
tev izhaja iz hipoteze, da je v mnoštvu raznoterih teoretskih tendenc šol-
skega polja mogoče prepoznati tiho enotnost, nekakšno totaliteto peda-
goškega diskurza, kar najprej navaja k vprašanju načina tega poenotenja:
kako in za koga se ta diskurz totalizira? Kaj določa njegovo konsisten-
co? Kako nastajajo njegovi koncepti in na kakšni teoretski ali empirič-
ni osnovi se utemeljujejo? Kakšen je njihov teoretski in praktični domet?
Kako pojasniti njihovo precejšnjo razširjenost in uspešnost? Kako se
vzdržuje smisel pedagoškega diskurza in katero »drugo« je pri tem iz-
ključeno? Kakšna ideologija se skozenj (re)producira? V kakšnem druž-
benem kontekstu deluje? Kakšna je njegova deklarirana vloga in kakšni
so njegovi dejanski učinki?
Prvi korak v smeri tovrstnega odpiranja vprašanj sodobnega pedago-
škega diskurza in šolskega polja, ki je pripravil osnovo za zbornik, je bil
storjen v novembru 2011 z organizacijo istoimenskega kolokvija, zasta-
vljenega s precejšnjim številom krajših zgoščenih intervencij in diskusij-
skim poudarkom. Besedila v pričujočem zborniku večinoma nadaljuje-
jo in podrobneje razgrinjajo nekatere zastavke kolokvija, na katerega se
mestoma tudi sklicujejo, nekaj prispevkov pa se je priključilo na novo.
Drugo pedagoškega diskurza prinaša precej reprezentativen izbor neka-
šča v to, kar tu imenujemo pedagoški diskurz: bolj ali manj nekritičen
spoj sodobne evropske izobraževalne retorike z aktualnimi pedagoškimi
in psihološkimi koncepcijami poučevanja. Ta diskurz v glavnem pred-
stavlja glas stroke in pomembno vpliva na izobraževalno politiko. A ne
gre le za šolsko zakonodajo in pravilnike. Sooblikuje tudi proces formi-
ranja novega učiteljskega kadra in drugih pedagoških delavcev, prek se-
minarjev in delavnic pa dosega obstoječe učiteljstvo.
Eden ključnih razlogov za njegovo problematizacijo je prevladujo-
ča pojmovna pomanjkljivost. Večina pojmov in konceptov, ki se promo-
virajo kot paradni konji novih izobraževalnih smernic, je nejasno opre-
deljenih in nedomišljenih. »Ribarjenje v kalnem« ustrezno opiše ve-
čino tovrstnih teoretizacij, ki pri tem ostajajo bolj ali manj brez vsakr-
šnega kritičnega pretresa. Pedagoški diskurz je bistveno zaznamovan s
pomanjkanjem kritične refleksije lastnih konceptov. Kakršenkoli po-
gled, ki bi skušal lastno početje premotriti z nekaj distance, skoraj v ce-
loti umanjka. Pomanjkanje širše družbene kontekstualizacije lastne po-
zicije in odsotnost premisleka lastnih ideoloških elementov imata ob še
tako zavzetem trudu za uvajanje pozitivnih sprememb zato nehote moč-
ne negativne učinke.
Poskus izpostaviti »drugo« pedagoškega diskurza zahteva pred-
vsem obravnavo in problematizacijo samega diskurza. Pričujoča zastavi-
tev izhaja iz hipoteze, da je v mnoštvu raznoterih teoretskih tendenc šol-
skega polja mogoče prepoznati tiho enotnost, nekakšno totaliteto peda-
goškega diskurza, kar najprej navaja k vprašanju načina tega poenotenja:
kako in za koga se ta diskurz totalizira? Kaj določa njegovo konsisten-
co? Kako nastajajo njegovi koncepti in na kakšni teoretski ali empirič-
ni osnovi se utemeljujejo? Kakšen je njihov teoretski in praktični domet?
Kako pojasniti njihovo precejšnjo razširjenost in uspešnost? Kako se
vzdržuje smisel pedagoškega diskurza in katero »drugo« je pri tem iz-
ključeno? Kakšna ideologija se skozenj (re)producira? V kakšnem druž-
benem kontekstu deluje? Kakšna je njegova deklarirana vloga in kakšni
so njegovi dejanski učinki?
Prvi korak v smeri tovrstnega odpiranja vprašanj sodobnega pedago-
škega diskurza in šolskega polja, ki je pripravil osnovo za zbornik, je bil
storjen v novembru 2011 z organizacijo istoimenskega kolokvija, zasta-
vljenega s precejšnjim številom krajših zgoščenih intervencij in diskusij-
skim poudarkom. Besedila v pričujočem zborniku večinoma nadaljuje-
jo in podrobneje razgrinjajo nekatere zastavke kolokvija, na katerega se
mestoma tudi sklicujejo, nekaj prispevkov pa se je priključilo na novo.
Drugo pedagoškega diskurza prinaša precej reprezentativen izbor neka-
