Page 16 - Tiffany L. Hutchins, Patricia A. Prelock, Nika Knez in Maša Vidmar. 2020. Vedenjske naloge teorije uma: priročnik in naloge. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 16
vanje. Vsebino so razvili tako, da ustreza raznolikosti prebivalstva (predvsem
za ameriško kulturno okolje), kar se kaže v vključitvi različnih ras in narodnosti
v vedenjske naloge.
Domene teorije uma, na katere se naloge v vedenjskih nalogah nanašajo,
so na kratko opisane spodaj. Pod vsako nalogo je navedeno tudi, katera testna
vprašanja (TV) spadajo v določeno domeno teorije uma.
Zgodnja razvojna raven teorije uma
NALOGA A: Naloga prepoznavanja čustev (The Emotion Recognition Task) se
uporablja za oceno otrokovega prepoznavanja čustvenih stanj. Natančneje, od
otrok se pričakuje, da bodo prepoznali vesel, žalosten, jezen in prestrašen ob-
raz. Otrokom se eden za drugim pokažeta dva lista, kjer so na vsakem narisani
štirje obrazi, po en obraz za vsako čustveno stanje (vesel, žalosten, jezen, pre-
strašen). Pri vsakem listu iščemo dva obraza, da bi zmanjšali pristranskost od-
ziva zaradi procesa eliminacije. Pri nalogi je mogoče zbrati štiri točke (za vsa-
16 ko čustvo po eno).
– TV 1: Prepoznavanje osnovnih čustev – veselje
– TV 2: Prepoznavanje osnovnih čustev – žalost
– TV 3: Prepoznavanje osnovnih čustev – jeza
– TV 4: Prepoznavanje osnovnih čustev – strah
NALOGA B: Naloga čustev na podlagi želje (The Desire-Based Emotion Task) se je
razvila iz več raziskovalnih paradigem (npr. Wellman, 1988; Wellman in Baner-
jee, 1991; Wellman in Bartsch, 1994) in se uporablja za oceno otrokovega razu-
mevanja želja. Natančneje, je ta naloga zasnovana tako, da se dotakne razu-
mevanja o tem, da so ljudje veseli, ko so njihove želje izpolnjene. Pri nalogi je
mogoče zbrati eno točko.
– TV 5: Čustva na podlagi želje (razumevanje, da so ljudje veseli, ko dobi-
jo, kar si želijo)
Osnovna razvojna raven teorije uma
NALOGA C: Naloga videnje vodi k védenju (The Seeing Leads to Knowing Task) se
je razvila iz številnih raziskovalnih in eksperimentalnih paradigem (npr. Baron-
-Cohen in Goodhart, 1994; Friedman, Griffin, Brownell in Winner, 2003; Leslie in
Frith, 1988) in je namenjena za oceno otrokovega znanja, da zaznave vpliva-
jo na prepričanja. Posebnost tega razumevanja je ideja, da videnje nečesa (ali
bolj splošno, da si o neki stvari nekaj slišal) omogoča dostop do znanja. Otro-
ci, ki dosežejo to razumevanje, naj bi bili sposobni pripisati znanje ali neznanje
vedenjske naloge teorije uma: priročnik in naloge
za ameriško kulturno okolje), kar se kaže v vključitvi različnih ras in narodnosti
v vedenjske naloge.
Domene teorije uma, na katere se naloge v vedenjskih nalogah nanašajo,
so na kratko opisane spodaj. Pod vsako nalogo je navedeno tudi, katera testna
vprašanja (TV) spadajo v določeno domeno teorije uma.
Zgodnja razvojna raven teorije uma
NALOGA A: Naloga prepoznavanja čustev (The Emotion Recognition Task) se
uporablja za oceno otrokovega prepoznavanja čustvenih stanj. Natančneje, od
otrok se pričakuje, da bodo prepoznali vesel, žalosten, jezen in prestrašen ob-
raz. Otrokom se eden za drugim pokažeta dva lista, kjer so na vsakem narisani
štirje obrazi, po en obraz za vsako čustveno stanje (vesel, žalosten, jezen, pre-
strašen). Pri vsakem listu iščemo dva obraza, da bi zmanjšali pristranskost od-
ziva zaradi procesa eliminacije. Pri nalogi je mogoče zbrati štiri točke (za vsa-
16 ko čustvo po eno).
– TV 1: Prepoznavanje osnovnih čustev – veselje
– TV 2: Prepoznavanje osnovnih čustev – žalost
– TV 3: Prepoznavanje osnovnih čustev – jeza
– TV 4: Prepoznavanje osnovnih čustev – strah
NALOGA B: Naloga čustev na podlagi želje (The Desire-Based Emotion Task) se je
razvila iz več raziskovalnih paradigem (npr. Wellman, 1988; Wellman in Baner-
jee, 1991; Wellman in Bartsch, 1994) in se uporablja za oceno otrokovega razu-
mevanja želja. Natančneje, je ta naloga zasnovana tako, da se dotakne razu-
mevanja o tem, da so ljudje veseli, ko so njihove želje izpolnjene. Pri nalogi je
mogoče zbrati eno točko.
– TV 5: Čustva na podlagi želje (razumevanje, da so ljudje veseli, ko dobi-
jo, kar si želijo)
Osnovna razvojna raven teorije uma
NALOGA C: Naloga videnje vodi k védenju (The Seeing Leads to Knowing Task) se
je razvila iz številnih raziskovalnih in eksperimentalnih paradigem (npr. Baron-
-Cohen in Goodhart, 1994; Friedman, Griffin, Brownell in Winner, 2003; Leslie in
Frith, 1988) in je namenjena za oceno otrokovega znanja, da zaznave vpliva-
jo na prepričanja. Posebnost tega razumevanja je ideja, da videnje nečesa (ali
bolj splošno, da si o neki stvari nekaj slišal) omogoča dostop do znanja. Otro-
ci, ki dosežejo to razumevanje, naj bi bili sposobni pripisati znanje ali neznanje
vedenjske naloge teorije uma: priročnik in naloge
