Page 25 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 25
poučevanje in motivacija za br anje: r azlike po spolu in izobr aževalnem progr amu
znotraj programa gimnazije, srednjega strokovnega in srednjega poklicne-
ga izobraževanja med seboj najmočneje povezujejo podobni vidiki učite-
ljevega poučevanja. Učiteljeva zaznana socialno-čustvena opora se znotraj
vseh treh izobraževalnih programov najmočneje značilno pozitivno pove-
zuje z učiteljevim zastavljanjem jasnih učnih ciljev (r = 0,57 v programih
gimnazije; r = 0,58 v programih srednjega strokovnega izobraževanja; r =
0,64 v programih srednjega poklicnega izobraževanja).
V nobenem od izobraževalnih programov se notranja motivacija za
branje ne povezuje močno z nobenim od obravnavanih vidikov učiteljeve-
ga poučevanja (vrednosti koeficientov povezanosti se gibljejo med r = 0,01
in r = 0,22). V programu gimnazije se notranja motivacija za branje najviš-
je značilno pozitivno povezuje z zaznanim zaupanjem v spretnosti in ra-
zumevanjem procesa učenja dijakov (r = 0,21), v programih srednjega stro-
kovnega in poklicnega izobraževanja pa z disciplino v razredu, vendar so
vrednosti koeficientov povezanosti v vseh navedenih primerih nizke (r =
0,15 in r = 0,12).
Stopnja koeficientov povezanosti med obravnavanimi spremenljivka-
mi v nobenem primeru tudi ne presega kriterijske vrednosti 0,80, kar bi na-
kazovalo na morebitno multikolinearnost med vključenimi spremenljivka-
mi.
3.2 Rezultati regresijskih modelov
Rezultati (Tabela 3) kažejo, da so se izmed vseh vključenih napovednikov
motivacije za branje pri dekletih kot značilni pokazali zgolj trije napoved-
niki: zaznavanje učiteljevega zaupanja v spretnosti in razumevanje proce-
sa učenja dijakinj, zaznana disciplina v razredu ter navdušenje učitelja pri
poučevanju slovenščine. Največji učinek na notranjo motivacijo deklet za
branje sta imela prav slednja napovednika. Omenjena dejavnika sta imela
največji učinek tudi pri pojasnjevanju notranje motivacije za branje pri fan-
tih (Tabela 4), vendar je bila velikost učinka v tem primeru manjša. Poleg
omenjenih značilnih dejavnikov notranje motivacije za branje se je pri fan-
tih, podobno kot pri dekletih, kot značilni napovednik potrdilo tudi zazna-
no učiteljevo zaupanje v spretnosti in razumevanje procesa učenja, pa tudi
učiteljeva povratna informacija, ki se pri dekletih ni potrdila kot značilna.
V splošnem je napovedna moč modela pojasnjevanja notranje motivacije za
branje z vključenimi napovedniki večja pri dekletih, kjer s slednjimi pojas-
nimo 7 % variabilnosti v notranji motivaciji za branje, pri fantih pa 4 %, pri
čemer gre v obeh primerih za relativno nizke vrednosti.
25
znotraj programa gimnazije, srednjega strokovnega in srednjega poklicne-
ga izobraževanja med seboj najmočneje povezujejo podobni vidiki učite-
ljevega poučevanja. Učiteljeva zaznana socialno-čustvena opora se znotraj
vseh treh izobraževalnih programov najmočneje značilno pozitivno pove-
zuje z učiteljevim zastavljanjem jasnih učnih ciljev (r = 0,57 v programih
gimnazije; r = 0,58 v programih srednjega strokovnega izobraževanja; r =
0,64 v programih srednjega poklicnega izobraževanja).
V nobenem od izobraževalnih programov se notranja motivacija za
branje ne povezuje močno z nobenim od obravnavanih vidikov učiteljeve-
ga poučevanja (vrednosti koeficientov povezanosti se gibljejo med r = 0,01
in r = 0,22). V programu gimnazije se notranja motivacija za branje najviš-
je značilno pozitivno povezuje z zaznanim zaupanjem v spretnosti in ra-
zumevanjem procesa učenja dijakov (r = 0,21), v programih srednjega stro-
kovnega in poklicnega izobraževanja pa z disciplino v razredu, vendar so
vrednosti koeficientov povezanosti v vseh navedenih primerih nizke (r =
0,15 in r = 0,12).
Stopnja koeficientov povezanosti med obravnavanimi spremenljivka-
mi v nobenem primeru tudi ne presega kriterijske vrednosti 0,80, kar bi na-
kazovalo na morebitno multikolinearnost med vključenimi spremenljivka-
mi.
3.2 Rezultati regresijskih modelov
Rezultati (Tabela 3) kažejo, da so se izmed vseh vključenih napovednikov
motivacije za branje pri dekletih kot značilni pokazali zgolj trije napoved-
niki: zaznavanje učiteljevega zaupanja v spretnosti in razumevanje proce-
sa učenja dijakinj, zaznana disciplina v razredu ter navdušenje učitelja pri
poučevanju slovenščine. Največji učinek na notranjo motivacijo deklet za
branje sta imela prav slednja napovednika. Omenjena dejavnika sta imela
največji učinek tudi pri pojasnjevanju notranje motivacije za branje pri fan-
tih (Tabela 4), vendar je bila velikost učinka v tem primeru manjša. Poleg
omenjenih značilnih dejavnikov notranje motivacije za branje se je pri fan-
tih, podobno kot pri dekletih, kot značilni napovednik potrdilo tudi zazna-
no učiteljevo zaupanje v spretnosti in razumevanje procesa učenja, pa tudi
učiteljeva povratna informacija, ki se pri dekletih ni potrdila kot značilna.
V splošnem je napovedna moč modela pojasnjevanja notranje motivacije za
branje z vključenimi napovedniki večja pri dekletih, kjer s slednjimi pojas-
nimo 7 % variabilnosti v notranji motivaciji za branje, pri fantih pa 4 %, pri
čemer gre v obeh primerih za relativno nizke vrednosti.
25
