Page 20 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 20
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
srednje ali nižje poklicno izobraževanje, zdi pomembneje, da je učitelj pri-
jazen, pravičen, snov razlaga na razumljiv način ter je tudi sposoben vzdr-
ževati disciplino v razredu.
Povzamemo lahko, da so kakovostni, oporni in spodbudni odnosi
učenca z učiteljem pomembni za njegovo motivacijo pri doseganju učnih
ciljev (Crosnoe et al., 2004; Murdock in Miller, 2003; Wentzel, 1997). Učen-
ci učitelja pojmujejo kot opornega in spodbujajočega oz. takega, ki jih mo-
tivira za učenje, takrat, ko obenem izraža jasna pričakovanja glede učnega
vedenja in dosežkov, z redom in disciplino ustvarja občutek varnosti v ra-
zredu, nudi nasvet, pomoč in navodila pri učenju, se zna odzvati na njihov
trud pri doseganju učnih ciljev in je obenem pripravljen ponuditi odnos, ki
vključuje čustveno oporo in skrb (e. g. Gregory et al., 2010; Wentzel, 2012;
Wentzel et al., 2010).
1.3 Problem in cilji raziskave
Kot navedeno uvodoma, rezultati na področju ocene različnih vidikov uči-
teljevega poučevanja v okviru raziskave PISA za Slovenijo v mednarodni
primerjavi niso bili spodbudni. Ker je iz literature razvidno, da gre za po-
membno področje pri pojasnjevanju učne motivacije, ki se v raziskavi PISA
v Sloveniji že od leta 2009 prav tako kaže kot nizka, želimo to področje v
pričujoči študiji podrobneje preučiti. Pri tem nas bodo zanimali tudi razli-
ke glede na spol in izobraževalni program, ki ga dijak obiskuje, saj so se te v
preteklosti na različnih področjih znotraj podatkov raziskave PISA že potr-
dile kot značilne. Rezultati sekundarnih analiz raziskave PISA 2009 (Puk-
lek Levpušček, Podlesek in Šterman Ivančič, 2012) so npr. pokazali, da se
bralni dosežki slovenskih dijakov prvih letnikov srednje šole v veliki meri
razlikujejo zaradi učinka izobraževalnega programa, do razlik med izo-
braževalnimi programi pa je prihajalo tako v individualnih značilnostih
dijakov (npr. čas, ki ga dijaki dnevno namenjajo branju, zaznavanje posa-
meznih strategij povzemanja, razumevanja in pomnjenja besedil) in zna-
čilnostih domačega okolja dijakov (npr. socialnoekonomski status družin
dijakov, jezik, ki ga govorijo v domačem okolju) kot v šolskem okolju (uči-
teljeve spodbude pri bralnih aktivnostih, uporaba računalnika v šoli, pogo-
stost interpretiranja literarnih tekstov).
S pričujočo študijo tako želimo odgovoriti na naslednja vprašanja: i)
Ali se odgovori dijakov in dijakinj 1. letnikov srednješolskega izobraževa-
nja na postavkah, s katerimi so ocenili različne vidike odnosa z učiteljem in
učiteljevega poučevanja pri pouku slovenščine, razlikujejo glede na spol in
20
srednje ali nižje poklicno izobraževanje, zdi pomembneje, da je učitelj pri-
jazen, pravičen, snov razlaga na razumljiv način ter je tudi sposoben vzdr-
ževati disciplino v razredu.
Povzamemo lahko, da so kakovostni, oporni in spodbudni odnosi
učenca z učiteljem pomembni za njegovo motivacijo pri doseganju učnih
ciljev (Crosnoe et al., 2004; Murdock in Miller, 2003; Wentzel, 1997). Učen-
ci učitelja pojmujejo kot opornega in spodbujajočega oz. takega, ki jih mo-
tivira za učenje, takrat, ko obenem izraža jasna pričakovanja glede učnega
vedenja in dosežkov, z redom in disciplino ustvarja občutek varnosti v ra-
zredu, nudi nasvet, pomoč in navodila pri učenju, se zna odzvati na njihov
trud pri doseganju učnih ciljev in je obenem pripravljen ponuditi odnos, ki
vključuje čustveno oporo in skrb (e. g. Gregory et al., 2010; Wentzel, 2012;
Wentzel et al., 2010).
1.3 Problem in cilji raziskave
Kot navedeno uvodoma, rezultati na področju ocene različnih vidikov uči-
teljevega poučevanja v okviru raziskave PISA za Slovenijo v mednarodni
primerjavi niso bili spodbudni. Ker je iz literature razvidno, da gre za po-
membno področje pri pojasnjevanju učne motivacije, ki se v raziskavi PISA
v Sloveniji že od leta 2009 prav tako kaže kot nizka, želimo to področje v
pričujoči študiji podrobneje preučiti. Pri tem nas bodo zanimali tudi razli-
ke glede na spol in izobraževalni program, ki ga dijak obiskuje, saj so se te v
preteklosti na različnih področjih znotraj podatkov raziskave PISA že potr-
dile kot značilne. Rezultati sekundarnih analiz raziskave PISA 2009 (Puk-
lek Levpušček, Podlesek in Šterman Ivančič, 2012) so npr. pokazali, da se
bralni dosežki slovenskih dijakov prvih letnikov srednje šole v veliki meri
razlikujejo zaradi učinka izobraževalnega programa, do razlik med izo-
braževalnimi programi pa je prihajalo tako v individualnih značilnostih
dijakov (npr. čas, ki ga dijaki dnevno namenjajo branju, zaznavanje posa-
meznih strategij povzemanja, razumevanja in pomnjenja besedil) in zna-
čilnostih domačega okolja dijakov (npr. socialnoekonomski status družin
dijakov, jezik, ki ga govorijo v domačem okolju) kot v šolskem okolju (uči-
teljeve spodbude pri bralnih aktivnostih, uporaba računalnika v šoli, pogo-
stost interpretiranja literarnih tekstov).
S pričujočo študijo tako želimo odgovoriti na naslednja vprašanja: i)
Ali se odgovori dijakov in dijakinj 1. letnikov srednješolskega izobraževa-
nja na postavkah, s katerimi so ocenili različne vidike odnosa z učiteljem in
učiteljevega poučevanja pri pouku slovenščine, razlikujejo glede na spol in
20
